Jedro

Jedro

Jedro

Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja.

Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja.

Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja.

Pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP se ne nanaša (zgolj) na zadevni upravni postopek, saj se ne nanaša nujno niti na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon oziroma materialnopravno podlago ali področje. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je namreč, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. S tem se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.

Pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP se ne nanaša (zgolj) na zadevni upravni postopek, saj se ne nanaša nujno niti na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon oziroma materialnopravno podlago ali področje. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je namreč, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. S tem se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.

Pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP se ne nanaša (zgolj) na zadevni upravni postopek, saj se ne nanaša nujno niti na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon oziroma materialnopravno podlago ali področje. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je namreč, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. S tem se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Sklep Mestne uprave Mestne občine Maribor, št. 321-232/2021-12 z dne 24. 5. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

I.Tožbi se ugodi. Sklep Mestne uprave Mestne občine Maribor, št. 321-232/2021-12 z dne 24. 5. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

I.Tožbi se ugodi. Sklep Mestne uprave Mestne občine Maribor, št. 321-232/2021-12 z dne 24. 5. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrnil vlogo tožeče stranke za vpogled v upravni spis v zvezi z obratovanjem dveh gostinskih lokalov (X. in Y.) na naslovu ... V obrazložitvi se sklicuje na 82. in 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in navaja, da za zainteresirane osebe, ki niso stranke v postopku, zakon predvideva obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v spis, pri pravnem interesu pa mora med osebo, ki izkazuje pravni interes, ter konkretno upravno zadevo obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo. Dejanskega interesa in interesa splošne koristi ni mogoče uveljavljati.

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrnil vlogo tožeče stranke za vpogled v upravni spis v zvezi z obratovanjem dveh gostinskih lokalov (X. in Y.) na naslovu ... V obrazložitvi se sklicuje na 82. in 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in navaja, da za zainteresirane osebe, ki niso stranke v postopku, zakon predvideva obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v spis, pri pravnem interesu pa mora med osebo, ki izkazuje pravni interes, ter konkretno upravno zadevo obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo. Dejanskega interesa in interesa splošne koristi ni mogoče uveljavljati.

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrnil vlogo tožeče stranke za vpogled v upravni spis v zvezi z obratovanjem dveh gostinskih lokalov (X. in Y.) na naslovu ... V obrazložitvi se sklicuje na 82. in 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in navaja, da za zainteresirane osebe, ki niso stranke v postopku, zakon predvideva obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v spis, pri pravnem interesu pa mora med osebo, ki izkazuje pravni interes, ter konkretno upravno zadevo obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo. Dejanskega interesa in interesa splošne koristi ni mogoče uveljavljati.

2.Materialni predpisi s področja opravljanja gostinske dejavnosti (Zakon o gostinstvu, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ter Odredba o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost) ne določajo, da ima vlagatelj zahteve kot neposredni sosed lokala oziroma kot lastnik stanovanja, do katerega se sliši hrup lokala, izkazan pravni interes oziroma pravno korist v konkretni upravni zadevi, zato je prvostopni organ zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis zavrnil.

2.Materialni predpisi s področja opravljanja gostinske dejavnosti (Zakon o gostinstvu, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ter Odredba o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost) ne določajo, da ima vlagatelj zahteve kot neposredni sosed lokala oziroma kot lastnik stanovanja, do katerega se sliši hrup lokala, izkazan pravni interes oziroma pravno korist v konkretni upravni zadevi, zato je prvostopni organ zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis zavrnil.

2.Materialni predpisi s področja opravljanja gostinske dejavnosti (Zakon o gostinstvu, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ter Odredba o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost) ne določajo, da ima vlagatelj zahteve kot neposredni sosed lokala oziroma kot lastnik stanovanja, do katerega se sliši hrup lokala, izkazan pravni interes oziroma pravno korist v konkretni upravni zadevi, zato je prvostopni organ zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis zavrnil.

3.Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila pritožbo, ki jo je drugostopni organ - župan Mestne občine Maribor kot neutemeljeno zavrnil. Strinja se z razlogi organa prve stopnje, da pogoji za vpogled v spis za tožečo stranko niso podani, ker tožnik pravnega interesa za vpogled v spis ni izkazal, njegove navedbe, da je neposredni sosed, ki z obema lokaloma deli dvorišče, in da se do njegovega stanovanja sliši hrup iz obeh lokalov, pa kažejo zgolj na dejanski interes, kar za dovolitev vpogleda v upravni spis ne zadošča.

3.Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila pritožbo, ki jo je drugostopni organ - župan Mestne občine Maribor kot neutemeljeno zavrnil. Strinja se z razlogi organa prve stopnje, da pogoji za vpogled v spis za tožečo stranko niso podani, ker tožnik pravnega interesa za vpogled v spis ni izkazal, njegove navedbe, da je neposredni sosed, ki z obema lokaloma deli dvorišče, in da se do njegovega stanovanja sliši hrup iz obeh lokalov, pa kažejo zgolj na dejanski interes, kar za dovolitev vpogleda v upravni spis ne zadošča.

3.Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila pritožbo, ki jo je drugostopni organ - župan Mestne občine Maribor kot neutemeljeno zavrnil. Strinja se z razlogi organa prve stopnje, da pogoji za vpogled v spis za tožečo stranko niso podani, ker tožnik pravnega interesa za vpogled v spis ni izkazal, njegove navedbe, da je neposredni sosed, ki z obema lokaloma deli dvorišče, in da se do njegovega stanovanja sliši hrup iz obeh lokalov, pa kažejo zgolj na dejanski interes, kar za dovolitev vpogleda v upravni spis ne zadošča.

4.Tožeča stranka je vložila tožbo zoper prej navedeno odločitev iz razloga po 1. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da upravni organ v svoji odločitvi enači pravno korist za vpogled v upravni spis s pravno koristjo, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeležiti konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka (43. člen ZUP). Takšna razlaga je nepravilna in v nasprotju s sodno prakso. Pri tem se sklicuje na odločitev Upravnega sodišča v zadevi I U 347/2012, Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 in Vrhovnega sodišča RS v zadevi Up 633/2011.

4.Tožeča stranka je vložila tožbo zoper prej navedeno odločitev iz razloga po 1. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da upravni organ v svoji odločitvi enači pravno korist za vpogled v upravni spis s pravno koristjo, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeležiti konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka (43. člen ZUP). Takšna razlaga je nepravilna in v nasprotju s sodno prakso. Pri tem se sklicuje na odločitev Upravnega sodišča v zadevi I U 347/2012, Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 in Vrhovnega sodišča RS v zadevi Up 633/2011.

4.Tožeča stranka je vložila tožbo zoper prej navedeno odločitev iz razloga po 1. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da upravni organ v svoji odločitvi enači pravno korist za vpogled v upravni spis s pravno koristjo, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeležiti konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka (43. člen ZUP). Takšna razlaga je nepravilna in v nasprotju s sodno prakso. Pri tem se sklicuje na odločitev Upravnega sodišča v zadevi I U 347/2012, Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 in Vrhovnega sodišča RS v zadevi Up 633/2011.

5.Glede odločitve Upravnega sodišča RS št. III U 145/2019, na katero se sklicuje drugostopni organ, in bi se jo lahko razumelo v smislu, kot jo ta razlaga, tožeča stranka izhaja iz prej navedene odločitve Ustavnega sodišča, na kateri temeljita tudi prej navedeni odločitvi vrhovnega in upravnega sodišča. Razlogi za zavrnitev tožnikove zahteve za vpogled v spis temeljijo na napačni uporabi določb ZUP, zaradi česar tudi dejansko stanje ni bilo popolnoma ugotovljeno.

5.Glede odločitve Upravnega sodišča RS št. III U 145/2019, na katero se sklicuje drugostopni organ, in bi se jo lahko razumelo v smislu, kot jo ta razlaga, tožeča stranka izhaja iz prej navedene odločitve Ustavnega sodišča, na kateri temeljita tudi prej navedeni odločitvi vrhovnega in upravnega sodišča. Razlogi za zavrnitev tožnikove zahteve za vpogled v spis temeljijo na napačni uporabi določb ZUP, zaradi česar tudi dejansko stanje ni bilo popolnoma ugotovljeno.

5.Glede odločitve Upravnega sodišča RS št. III U 145/2019, na katero se sklicuje drugostopni organ, in bi se jo lahko razumelo v smislu, kot jo ta razlaga, tožeča stranka izhaja iz prej navedene odločitve Ustavnega sodišča, na kateri temeljita tudi prej navedeni odločitvi vrhovnega in upravnega sodišča. Razlogi za zavrnitev tožnikove zahteve za vpogled v spis temeljijo na napačni uporabi določb ZUP, zaradi česar tudi dejansko stanje ni bilo popolnoma ugotovljeno.

6.Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožeči stranki dovoli vpogled v spis. Podredno predlaga, da sodišče po odpravi zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

6.Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožeči stranki dovoli vpogled v spis. Podredno predlaga, da sodišče po odpravi zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

6.Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožeči stranki dovoli vpogled v spis. Podredno predlaga, da sodišče po odpravi zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

7.Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožbene navedbe kot neutemeljene zavrača. Meni, da je materialno pravo, to je določbe ZUP (82. člen, ki ureja vpogled v spis in 43. člen, ki definira pravno korist, kar velja tudi za 82. člen), pravilno uporabila. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7.Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožbene navedbe kot neutemeljene zavrača. Meni, da je materialno pravo, to je določbe ZUP (82. člen, ki ureja vpogled v spis in 43. člen, ki definira pravno korist, kar velja tudi za 82. člen), pravilno uporabila. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7.Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožbene navedbe kot neutemeljene zavrača. Meni, da je materialno pravo, to je določbe ZUP (82. člen, ki ureja vpogled v spis in 43. člen, ki definira pravno korist, kar velja tudi za 82. člen), pravilno uporabila. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

K I. točki izreka:

K I. točki izreka:

8.Tožba je utemeljena.

8.Tožba je utemeljena.

8.Tožba je utemeljena.

9.Predmet presoje v tej zadevi je odločitev tožene stranke, da se zahteva tožeče stranke za vpogled v spis zavrne. Med strankama ni sporno, da tožeča stranka nima položaja stranke v upravnem postopku, v katerega spis želi vpogledati, sporno pa je, ali so izpolnjeni pogoji za vpogled v spis, določeni v 82. členu ZUP. Ta v prvem odstavku (med drugim) določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki, v skladu z za predmetno zadevo relevantnim drugim odstavkom pa ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.

9.Predmet presoje v tej zadevi je odločitev tožene stranke, da se zahteva tožeče stranke za vpogled v spis zavrne. Med strankama ni sporno, da tožeča stranka nima položaja stranke v upravnem postopku, v katerega spis želi vpogledati, sporno pa je, ali so izpolnjeni pogoji za vpogled v spis, določeni v 82. členu ZUP. Ta v prvem odstavku (med drugim) določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki, v skladu z za predmetno zadevo relevantnim drugim odstavkom pa ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.

9.Predmet presoje v tej zadevi je odločitev tožene stranke, da se zahteva tožeče stranke za vpogled v spis zavrne. Med strankama ni sporno, da tožeča stranka nima položaja stranke v upravnem postopku, v katerega spis želi vpogledati, sporno pa je, ali so izpolnjeni pogoji za vpogled v spis, določeni v 82. členu ZUP. Ta v prvem odstavku (med drugim) določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki, v skladu z za predmetno zadevo relevantnim drugim odstavkom pa ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.

10.Po stališču Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011, ki mu je sledilo Vrhovno sodišče RS v zadevi I Up 633/2011 z dne 23. 2. 2012, je pravna narava pravice do vpogleda v spis iz drugega odstavka 82. člena ZUP drugačna od pravice strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis iz prvega odstavka tega člena. Za tretje osebe, ki niso neposredno udeležene v postopku, pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, ampak gre za posebno zakonsko pravico s specifičnim namenom, o kateri se odloča v posebnem postopku.

10.Po stališču Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011, ki mu je sledilo Vrhovno sodišče RS v zadevi I Up 633/2011 z dne 23. 2. 2012, je pravna narava pravice do vpogleda v spis iz drugega odstavka 82. člena ZUP drugačna od pravice strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis iz prvega odstavka tega člena. Za tretje osebe, ki niso neposredno udeležene v postopku, pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, ampak gre za posebno zakonsko pravico s specifičnim namenom, o kateri se odloča v posebnem postopku.

10.Po stališču Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011, ki mu je sledilo Vrhovno sodišče RS v zadevi I Up 633/2011 z dne 23. 2. 2012, je pravna narava pravice do vpogleda v spis iz drugega odstavka 82. člena ZUP drugačna od pravice strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis iz prvega odstavka tega člena. Za tretje osebe, ki niso neposredno udeležene v postopku, pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, ampak gre za posebno zakonsko pravico s specifičnim namenom, o kateri se odloča v posebnem postopku.

11.Zakonski pogoj verjetno izkazane pravne koristi nakazuje na namen navedene pravice, to je, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku. Pri tem se pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP ne nanaša nujno na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je torej ta, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, ampak gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe, ki želi pregledati spis zadeve, pri tem pa se presoja le, ali vlagatelj z zahtevano stopnjo

11.Zakonski pogoj verjetno izkazane pravne koristi nakazuje na namen navedene pravice, to je, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku. Pri tem se pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP ne nanaša nujno na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je torej ta, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, ampak gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe, ki želi pregledati spis zadeve, pri tem pa se presoja le, ali vlagatelj z zahtevano stopnjo

11.Zakonski pogoj verjetno izkazane pravne koristi nakazuje na namen navedene pravice, to je, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku. Pri tem se pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP ne nanaša nujno na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je torej ta, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, ampak gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe, ki želi pregledati spis zadeve, pri tem pa se presoja le, ali vlagatelj z zahtevano stopnjo

verjetnosti

verjetnosti

verjetnosti

izkazuje pravno korist. Na to, da je treba ta postopka obravnavati ločeno, kaže tudi dejstvo, da ZUP ne določa, da je mogoče vpogledati v spis samo v času trajanja upravnega postopka. Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP je mogoče dokumente pregledovati, prepisovati in preslikati tudi po končanem upravnem postopku. Edini pogoj je torej, da vlagatelj zahteve izkaže svojo pravno korist.

izkazuje pravno korist. Na to, da je treba ta postopka obravnavati ločeno, kaže tudi dejstvo, da ZUP ne določa, da je mogoče vpogledati v spis samo v času trajanja upravnega postopka. Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP je mogoče dokumente pregledovati, prepisovati in preslikati tudi po končanem upravnem postopku. Edini pogoj je torej, da vlagatelj zahteve izkaže svojo pravno korist.

izkazuje pravno korist. Na to, da je treba ta postopka obravnavati ločeno, kaže tudi dejstvo, da ZUP ne določa, da je mogoče vpogledati v spis samo v času trajanja upravnega postopka. Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP je mogoče dokumente pregledovati, prepisovati in preslikati tudi po končanem upravnem postopku. Edini pogoj je torej, da vlagatelj zahteve izkaže svojo pravno korist.

12.Tožena stranka je zavrnila zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP z utemeljitvijo, da pravna korist tožeče stranke ni podana, pri tem pa je izhajala iz 43. člena ZUP (sicer s pojasnilom, da zaradi razlage pojma pravne koristi iz drugega odstavka 82. člena ZUP), in zaključila, da mora obstajati določeno razmerje tožnika do upravne zadeve, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. Korist, na katero se sklicuje tožeča stranka, pa da je šteti le za dejansko.

12.Tožena stranka je zavrnila zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP z utemeljitvijo, da pravna korist tožeče stranke ni podana, pri tem pa je izhajala iz 43. člena ZUP (sicer s pojasnilom, da zaradi razlage pojma pravne koristi iz drugega odstavka 82. člena ZUP), in zaključila, da mora obstajati določeno razmerje tožnika do upravne zadeve, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. Korist, na katero se sklicuje tožeča stranka, pa da je šteti le za dejansko.

12.Tožena stranka je zavrnila zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP z utemeljitvijo, da pravna korist tožeče stranke ni podana, pri tem pa je izhajala iz 43. člena ZUP (sicer s pojasnilom, da zaradi razlage pojma pravne koristi iz drugega odstavka 82. člena ZUP), in zaključila, da mora obstajati določeno razmerje tožnika do upravne zadeve, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. Korist, na katero se sklicuje tožeča stranka, pa da je šteti le za dejansko.

13.Tožeča stranka v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da tožena stranka enači pravno korist za vpogled v spis s pravno koristjo, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeležiti konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka (43. člen ZUP). Zaključek, da mora obstajati določeno razmerje tožnika do upravne zadeve, ki je predmet konkretnega upravnega postopka, je tudi po presoji sodišča napačen. Po zgoraj navedenem stališču Ustavnega sodišča se pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP ne nanaša (zgolj) na zadevni upravni postopek, saj se ne nanaša nujno niti na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon oziroma materialnopravno podlago ali področje. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je namreč, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. S tem se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.

13.Tožeča stranka v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da tožena stranka enači pravno korist za vpogled v spis s pravno koristjo, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeležiti konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka (43. člen ZUP). Zaključek, da mora obstajati določeno razmerje tožnika do upravne zadeve, ki je predmet konkretnega upravnega postopka, je tudi po presoji sodišča napačen. Po zgoraj navedenem stališču Ustavnega sodišča se pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP ne nanaša (zgolj) na zadevni upravni postopek, saj se ne nanaša nujno niti na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon oziroma materialnopravno podlago ali področje. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je namreč, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. S tem se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.

13.Tožeča stranka v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da tožena stranka enači pravno korist za vpogled v spis s pravno koristjo, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeležiti konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka (43. člen ZUP). Zaključek, da mora obstajati določeno razmerje tožnika do upravne zadeve, ki je predmet konkretnega upravnega postopka, je tudi po presoji sodišča napačen. Po zgoraj navedenem stališču Ustavnega sodišča se pravna korist iz drugega odstavka 82. člena ZUP ne nanaša (zgolj) na zadevni upravni postopek, saj se ne nanaša nujno niti na področje upravnega prava, ampak na katerikoli zakon oziroma materialnopravno podlago ali področje. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je namreč, da lahko vsak z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. S tem se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.

14.Po obrazloženem so razlogi, iz katerih je bila sprejeta izpodbijana odločitev, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, napačni. V bistvenem enako stališče je Upravno sodišče RS sprejelo v zadevah IV U 30/2021 z dne 23. 11. 2021 in I U 745/2022 z dne 26. 7. 2023 in s tem odločilo drugače kot v zadevi III U 145/2019 z dne 6. 11. 2020, na katero se sklicuje drugostopni organ v svoji odločbi.

14.Po obrazloženem so razlogi, iz katerih je bila sprejeta izpodbijana odločitev, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, napačni. V bistvenem enako stališče je Upravno sodišče RS sprejelo v zadevah IV U 30/2021 z dne 23. 11. 2021 in I U 745/2022 z dne 26. 7. 2023 in s tem odločilo drugače kot v zadevi III U 145/2019 z dne 6. 11. 2020, na katero se sklicuje drugostopni organ v svoji odločbi.

14.Po obrazloženem so razlogi, iz katerih je bila sprejeta izpodbijana odločitev, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, napačni. V bistvenem enako stališče je Upravno sodišče RS sprejelo v zadevah IV U 30/2021 z dne 23. 11. 2021 in I U 745/2022 z dne 26. 7. 2023 in s tem odločilo drugače kot v zadevi III U 145/2019 z dne 6. 11. 2020, na katero se sklicuje drugostopni organ v svoji odločbi.

15.Tožeča stranka je v vlogi za vpogled v spis svoj pravni interes utemeljevala z navedbo, da ga "izkazuje kot neposredni sosed, ki z obema lokaloma deli dvorišče, prav tako se do stanovanja v lasti naše (to je tožeče, op. sodišča) stranke sliši hrup iz obeh lokalov". Po presoji sodišča tožeča stranka zgolj s sklicevanjem na neposredno sosedstvo, pravne koristi (niti s stopnjo verjetnosti) še ni izkazala, saj ni pojasnila, katere pravne mehanizme želi, upoštevajoč navedene dejanske okoliščine, uporabiti.

15.Tožeča stranka je v vlogi za vpogled v spis svoj pravni interes utemeljevala z navedbo, da ga "izkazuje kot neposredni sosed, ki z obema lokaloma deli dvorišče, prav tako se do stanovanja v lasti naše (to je tožeče, op. sodišča) stranke sliši hrup iz obeh lokalov". Po presoji sodišča tožeča stranka zgolj s sklicevanjem na neposredno sosedstvo, pravne koristi (niti s stopnjo verjetnosti) še ni izkazala, saj ni pojasnila, katere pravne mehanizme želi, upoštevajoč navedene dejanske okoliščine, uporabiti.

15.Tožeča stranka je v vlogi za vpogled v spis svoj pravni interes utemeljevala z navedbo, da ga "izkazuje kot neposredni sosed, ki z obema lokaloma deli dvorišče, prav tako se do stanovanja v lasti naše (to je tožeče, op. sodišča) stranke sliši hrup iz obeh lokalov". Po presoji sodišča tožeča stranka zgolj s sklicevanjem na neposredno sosedstvo, pravne koristi (niti s stopnjo verjetnosti) še ni izkazala, saj ni pojasnila, katere pravne mehanizme želi, upoštevajoč navedene dejanske okoliščine, uporabiti.

16.Vendar pa mora upravni organ pred izdajo akta, s katerim odloči o zahtevi - že prej je bilo pojasnjeno, da se po stališču ustavnega sodišča o tem odloča v posebnem postopku, torej v postopku, ki se začne z zahtevo za vpogled v spis - dati stranki možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP). Vse do izdaje odločbe ima stranka pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (drugi odstavek 146. člen ZUP).

16.Vendar pa mora upravni organ pred izdajo akta, s katerim odloči o zahtevi - že prej je bilo pojasnjeno, da se po stališču ustavnega sodišča o tem odloča v posebnem postopku, torej v postopku, ki se začne z zahtevo za vpogled v spis - dati stranki možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP). Vse do izdaje odločbe ima stranka pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (drugi odstavek 146. člen ZUP).

16.Vendar pa mora upravni organ pred izdajo akta, s katerim odloči o zahtevi - že prej je bilo pojasnjeno, da se po stališču ustavnega sodišča o tem odloča v posebnem postopku, torej v postopku, ki se začne z zahtevo za vpogled v spis - dati stranki možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP). Vse do izdaje odločbe ima stranka pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (drugi odstavek 146. člen ZUP).

17.V predmetni zadevi je upravni organ o zahtevi tožeče stranke za vpogled v spis odločil, ne da bi jo seznanil s svojimi stališči v zvezi s tem in ne, da bi ji dal možnost, da svoja stališča v zvezi s pravnim interesom, katerega mora verjetno izkazati, pojasni in eventualno dopolni.

17.V predmetni zadevi je upravni organ o zahtevi tožeče stranke za vpogled v spis odločil, ne da bi jo seznanil s svojimi stališči v zvezi s tem in ne, da bi ji dal možnost, da svoja stališča v zvezi s pravnim interesom, katerega mora verjetno izkazati, pojasni in eventualno dopolni.

17.V predmetni zadevi je upravni organ o zahtevi tožeče stranke za vpogled v spis odločil, ne da bi jo seznanil s svojimi stališči v zvezi s tem in ne, da bi ji dal možnost, da svoja stališča v zvezi s pravnim interesom, katerega mora verjetno izkazati, pojasni in eventualno dopolni.

18.Po obrazloženem sodišče zaključuje, da je tožena stranka ob napačni uporabi drugega odstavka 82. člena ZUP, storila še bistveno kršitev določb postopka, ko tožeči stranki ni dala možnosti, da se pred odločitvijo o zadevi seznani s stališči upravnega organa in nato o tem izjavi in svojo vlogo eventualno dopolni. Zato je sodišče na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (peti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti postopek in ponovno odločiti o zadevi.

18.Po obrazloženem sodišče zaključuje, da je tožena stranka ob napačni uporabi drugega odstavka 82. člena ZUP, storila še bistveno kršitev določb postopka, ko tožeči stranki ni dala možnosti, da se pred odločitvijo o zadevi seznani s stališči upravnega organa in nato o tem izjavi in svojo vlogo eventualno dopolni. Zato je sodišče na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (peti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti postopek in ponovno odločiti o zadevi.

18.Po obrazloženem sodišče zaključuje, da je tožena stranka ob napačni uporabi drugega odstavka 82. člena ZUP, storila še bistveno kršitev določb postopka, ko tožeči stranki ni dala možnosti, da se pred odločitvijo o zadevi seznani s stališči upravnega organa in nato o tem izjavi in svojo vlogo eventualno dopolni. Zato je sodišče na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (peti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti postopek in ponovno odločiti o zadevi.

19.Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in sámo odloči o stvari tako, da dovoli vpogled v spis. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani, saj je treba najprej odpraviti zgoraj ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka in nato v pravilno izvedenem postopku razjasniti za odločitev relevantne okoliščine, kar bo treba storiti v ponovljenem upravnem postopku.

19.Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in sámo odloči o stvari tako, da dovoli vpogled v spis. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani, saj je treba najprej odpraviti zgoraj ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka in nato v pravilno izvedenem postopku razjasniti za odločitev relevantne okoliščine, kar bo treba storiti v ponovljenem upravnem postopku.

19.Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in sámo odloči o stvari tako, da dovoli vpogled v spis. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani, saj je treba najprej odpraviti zgoraj ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka in nato v pravilno izvedenem postopku razjasniti za odločitev relevantne okoliščine, kar bo treba storiti v ponovljenem upravnem postopku.

20.Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava storjene bistvene kršitve določb postopka ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20.Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava storjene bistvene kršitve določb postopka ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20.Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava storjene bistvene kršitve določb postopka ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

K II. točki izreka:

K II. točki izreka:

21.Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, torej znesek 347,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

21.Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, torej znesek 347,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

21.Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, torej znesek 347,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1Tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011, tč. 11-13 obrazložitve.

1Tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011, tč. 11-13 obrazložitve.

1Tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011, tč. 11-13 obrazložitve.

2Če sodišče upravni akt odpravi, vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V tem primeru mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

2Če sodišče upravni akt odpravi, vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V tem primeru mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

2Če sodišče upravni akt odpravi, vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V tem primeru mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

3Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

3Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

3Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43, 82, 82/2

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43, 82, 82/2

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43, 82, 82/2

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.