Jedro

Sklep ne odgovori na obsežne argumentirane pripombe nasprotnih udeležencev, podprte s projektom izvedbe priključka na javno cesto. Še več, navedenih pripomb prvostopenjsko sodišče ni niti poslalo v strokovno preveritev (v postopku) postavljenemu izvedencu, niti ni postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1) določilo za potrebe parc. št. 535/4 k. o. X nujno pot po že obstoječi asfaltirani poti, od javne poti s parc. št. 1898 k. o. X preko skrajnega jugovzhodnega vogala parc. št. 534/1 iste k. o., ki je v lasti nasprotnih udeležencev, do parc. št. 535/4 iste k. o., ki je v lasti predlagatelja, v izmeri 13 m2, kot je razvidno iz skice izvedenca I. I. z dne 11. 7. 2014 (I. točka izreka), 2) odločilo, da se nujna pot uporablja za hojo, vožnjo z motornimi vozili in delovnimi stroji, za potrebe dostopa do nepremičnin na parc. št. 535/4 k. o. X, in da je skica na list. št. 141 sestavni del sklepa (II. točka izreka), 3) predlagatelju naložilo, da nasprotnim udeležencem plača nadomestilo v višini 50,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), 4) in odločilo, da stroške postopka trpi predlagatelj (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo nasprotni udeleženci iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in predlagajo, da pritožbeno sodišče njihovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Odločitev sodišča temelji na napačni ugotovitvi, da nepremičnina predlagatelja nima takšne povezave z javno cesto, ki bi ustrezala redni rabi, in da na njegovi parceli ni mogoče zgraditi dostopa do javne ceste, ki bi omogočal vožnjo z osebnimi avtomobili. Nepremičnina predlagatelja parc. št. 535/4 k. o. X s celotno dolžino svoje južne meje meji na javno cesto parc. št. 1898 k. o. X, zato zakonski pogoj pomanjkanja potne povezave z javno cesto ni izpolnjen. Predlagatelj lahko na svojo parcelo postavlja objekte in jo nivojsko ureja po svojih želja, vendar ne tako, da bi redna raba tako urejene nepremičnine terjala obremenitev sosednje nepremičnine. Predlagatelj ima ob javni poti zgrajeno stanovanjsko hišo, iz katere peš dostopa do javne ceste po ustrezno urejenem dvorišču. Na trasi nekdanje poti ima zgrajen nivojsko dvignjen asfaltni plato (škarpo), na katerem bi lahko namesto sedaj obstoječe vrtne ute stal nadstrešek za avtomobile. Že na podlagi navedenega bi moralo biti odločeno v prid nasprotnih udeležencev, brez preverjanja z izvedencem gradbene stroke. Zmotno je stališče sklepa, da je bilo med strankami nesporno, da se je pot, ki je včasih potekala po predlagateljevi parceli uporabljala le za vožnjo s traktorji in vozovi z živinsko vprego. Dejstvo je, da je še danes na predlagateljevi parceli vrtna lesa (kovinska vrata), na mestu, kjer so lastninski predniki predlagatelja vstopali na dvorišče svoje parcele s prevoznimi sredstvi. Parcelo so imeli sicer ograjeno, zato za dostopanje niso uporabljali zemljišča lastninskih prednikov nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci so med postopkom z obsežnimi navedbami dokazali nestrokoven pristop in nestrokovne zaključke izvedenca gradbene stroke M. Z. Odločitev sodišča ne bi smela temeljiti na njegovem mnenju. Slednji ni izdelal potrebnih meritev, skic, izračunov in ni predstavil drugih tehničnih podatkov, ki bi omogočali preveritev njegovega izvedenskega mnenja. V pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja, ki mu jo je naložilo sodišče (namesto da bi postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci), je izvedenec navajal izrazito nasprotujoče trditve svojim prejšnjim iz osnovnega mnenja (glede nagiba priključka, uvoznega dostopa, vertikalnega radia zaokrožitve …). Pavšalno trditev, da tehnični in varnostni vidik poti po dvorišču predlagatelja ni zagotovljen, je podkrepil z navedbo, da bi bilo nesmiselno s skiciranjem dokazovati nekaj, česar ni. Tudi na podlagi zaslišanja izvedenca na naroku 20. 5. 2014 je lahko sodišče ugotovilo, da je izvedenec svoje mnenje utemeljeval na zatrjevanih izkušnjah, brez strokovnih podlag, ne da bi opravil ustrezne meritve, izračune in skice. V dopolnilnem mnenju 31. 7. 2014 je izvedenec vztrajal pri dotedanjih trditvah, pri čemer je geodetske izmere izvedenca geodetske stroke upošteval le delno in za prikaz končnega stanja v mnenju uporabil le tiste situacijske točke geodetske skice, ki so mu ustrezale. Obsežnega ravnega platoja pred objekti, ki ga označujejo situacijske točke na geodetski skici 296.66, 296.7 in 296.69, izvedenec ni upošteval. Nasprotni udeleženci so izvedensko delo ves čas postopka utemeljeno izpodbijali z obsežnimi argumentiranimi navedbami in sodišče opozarjali na strokovne napake, končno tudi s projektom izvedbe priključka dostopne poti z dne 11. 9. 2014, ki ga je izdelal projektant V. P. Predlagali so, da se o vprašanju, ali je na parceli predlagatelja možna izgradnja dovozne poti, izreče drug izvedenec gradbene stroke, kar je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Sklep se sklicuje na prepričljivost obrazložitve izvedenskega mnenja, pri čemer pa sodišče izvedencu v strokovno presojo ni ponudilo projekta izvedbe priključka, s katerim so nasprotni udeleženci izpodbijali pravilnost zaključkov izvedenca. Sklep neutemeljeno povzema ugotovitev izvedenca, da bi imela dovozna pot po parceli predlagatelja v najstrmejšem delu naklon 26,8%, kar bi pomenilo njeno absolutno neprevoznost. Iz projekta izvedbe priključka je razvidno, da bi bilo na parceli predlagatelja možno zgraditi gradbeno in prometno varen priključek, ki bi imel ustrezen zavijalni radij, 4% naklon na platoju pred cesto in 20% naklon v najstrmejšem delu, kar je za dostopne poti na zasebnih parcelah dovoljeno. Za tak priključek bi bilo mogoče pridobiti tudi soglasje, predlagatelju pa bi ostala na istem mestu vrtna uta, omogočena bi bila tudi notranja manipulacija na dvorišču. Enak zaključek izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenke gradbene stroke D. B. z dne 20. 7. 2010. Iz projekta izvedbe priključka je razvidno, da obstoječi priključek (sklep ga določi za nujno pot), ni zgrajen v skladu s pravili gradbene stroke, zanj ne bo mogoče pridobiti soglasja. Stališče sodbe, da to ni pomembno, je zmotno. Sklep tudi ne zavzame stališča glede prometne varnosti določene nujne poti. Ker je ustanovilo nujno pot s priključkom na javno cesto, bi moralo preveriti, ali ustanovljena nujna pot ustreza upravnopravnim, gradbenim in prometno varstvenim kriterijem. Zmotno je štelo, da je parc. št. 534/1 k. o. X v predelu dostopne poti kmetijska in ne gradbena parcela. Nasprotni udeleženci prodajajo posestvo s sporno parcelo, zato določena nujna pot predstavlja preveliko obremenitev, ne glede na majhnost površine. Predlagatelj ima možnost izgradnje dostopne poti, ki bi le za 1 m2 obremenjevala zemljišče nasprotnih udeležencev, torej po svojem zemljišču. Sklep napačno povzame predlog predlagatelja glede višine nadomestila, ki je nadomestilo v višini 50,00 EUR ponudil za vsako leto, sklep pa ga določi v enkratnem znesku. V izpodbijanem sklepu je odločeno le, da stroške trpi predlagatelj, stroški nasprotnih udeležencev pa niso odmerjeni, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njihovo zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sklep (tokrat)(1) zavzame stališče, da nepremičnina predlagatelja nima takšne povezave z javno cesto, ki bi ustrezala redni rabi nepremičnine (za dostop do objektov predlagatelja z osebnim vozilom in kmetijsko mehanizacijo), in da na parceli predlagatelja ni mogoče zgraditi dostopa do javne ceste, ki bi omogočal vožnjo z osebnim avtomobilom zaradi prevelike višinske razlike med dvoriščem predlagatelja in javno cesto, glede na razdaljo med dvoriščem in cesto.

6. Zavzeto stališče temelji na naslednjih ugotovitvah, 1) da leži predlagateljevo zemljišče ob javni poti s parc. št. 1898 k. o. X, 2) da je na trasi nekdanje dovozne poti, ki se je uporabljala le za vožnjo s traktorji in vozovi z živinsko vprego predlagatelj zgradil škarpo in vrtno uto, 3) da je predlagatelj novo dostopno pot zgradil delno preko zemljišča nasprotnih udeležencev,(2) 4) da predlagatelj po svojem zemljišču dovozne poti ne more izdelati, ker bi bil naklon (26,8%) v najstrmejšem delu prestrm oziroma, zaradi prelomnega kota in s tem nasedanja osebnega vozila, takšna dovozna pot ne bi omogočala uvoza in izvoza osebnih vozil. 7. Traso nujne poti sklep določi po obstoječi poti, ki v površini 13 m2 posega v zemljišče nasprotnih udeležencev.

8. Nasprotni udeleženci v pritožbi nasprotujejo ugotovitvi sklepa, da nepremičnina predlagatelja nima povezave z javno cesto, vztrajajo (in dokazujejo) pa tudi, da bi predlagatelj lahko po svojem zemljišču zgradil priključek na javno cesto, ki bi bil v skladu z gradbenimi in prometnimi predpisi, zanj pa bi tudi pridobil ustrezno upravno dovoljenje. Nosilni očitek pritožbe, ki hkrati pomeni uveljavljanje postopkovne kršitve (bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kršitev dokazovanja z izvedencem, t. j. nepravilna uporaba 254. člena ZPP) je, da prvostopenjsko sodišče ni sledilo predlogu nasprotnih udeležencev za postavitev novega izvedenca, kljub obrazloženim (dokazno podprtim) pripombam na izvedensko mnenje sodnega izvedenca M. Z., na katerem temelji (tokratna) odločitev, na katere sklep ne odgovori.

9. O zmotnosti pritožbenega stališča, da ni zakonske podlage za določitev nujne poti (88. člen Stvarno pravnega zakonika), ker zemljišče predlagatelja meji na javno pot in lahko po svojem dvorišču peš dostopa do nje, se je pritožbeno sodišče izreklo že v razveljavitvenem sklepu. Postopanje prvostopenjskega sodišča v ponovljenem postopku (postavitev izvedenca gradbene stroke) je bilo pravilno (in skladno z napotki razveljavitvenega sklepa).

10. Za presojo, ali je možna izvedba poti po zemljišču predlagatelja, kot trdijo nasprotni udeleženci (glede na naklon terena in preglednost priključka), je potrebno strokovno znanje. Ob tokratnem odločanju je prvostopenjsko sodišče v postopek pritegnilo sodnega izvedenca gradbene stroke M. Z. Zavzeto stališče, da to ni mogoče, temelji, kot navaja sklep (10. točka obrazložitve), na izvedenskem mnenju, dopolnitvah tega mnenja s skicami izvedenca geodetske stroke (redna št. 69 spisa) in ustni obrazložitvi izvedenca na naroku 20. 5. 2014. 11. Po podatkih spisa je prvostopenjsko sodišče v dopolnjenem dokaznem postopku (po razveljavitvi sklepa 17. 2. 2012) v postopek pritegnilo sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke M. Z., ki je izdelal mnenje maja 2013, dopolnilno mnenje decembra 2013 (sodišče mu je naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja glede na pripombe nasprotnih udeležencev), na naroku 20. 5. 2014 pa je izvedenec še ustno odgovarjal na pripombe nasprotnih udeležencev. Po odredbi (pravilno sklepu) prvostopenjskega sodišča z dnem 5. junij 2014 je izvedenec, v skladu z zahtevo sodišča, julija 2014 ponovno dopolnil izvedensko mnenje in mu priložil izvedensko mnenje sodnega izvedenca geodetske stroke I. I. Nasprotni udeleženci izvedenskemu mnenju sodnega izvedenca geodetske stroke I. I. niso nasprotovali. Nasprotovali pa so dopolnilnemu izvedenskemu poročilu izvedenca gradbene stroke M. Z. z dne 31. 7. 2014, pri čemer so se sklicevali na Tehnično preverbo možnosti izvedbe cestnega priključka (v nadaljevanju projekt izvedbe priključka na javno cesto) projektanta V. P.(3) z dne 11. 9. 2014 (priloga B 16). Po ugotovitvi slednjega je možna izvedba dovozne poti po zemljišču predlagatelja, obstoječa dovozna pot (sklep jo določi za nujno pot) pa je z gledišča projektno tehnične izvedbe neustrezna.

12. Pritrditi je pritožbi, da sklep ne odgovori na obsežne argumentirane pripombe nasprotnih udeležencev, podprte s projektom izvedbe priključka na javno cesto. Njegovo vsebino nasprotni udeleženci povzemajo v pripravljalni vlogi 11. 9. 2014. Strokovno obrazložene pripombe vzbujajo dvom v pravilnost in popolnost mnenja, na katerem temelji sklep. Sklep nanje ne odgovori, temveč jih odpravi (11. točka obrazložitve) s sklicevanjem na izvedensko mnenje, da dovoza ni mogoče zgraditi zaradi prevelikih naklonin, ugotovljenih z meritvami geodeta.

13. Iz projekta izvedbe priključka, na katerega se sklicujejo nasprotni udeleženci, je razvidno, da obstaja možnost izgradnje gradbeno in prometno varnega priključka, ki bi imel ustrezen zavijalni radij, 4% naklon na platoju pred cesto, in 20% naklon v najstrmejšem delu, do česar se sklep ne opredeli. Še več, navedenih pripomb s povzetkom projekta izvedbe priključka na javno cesto, ni niti poslalo v strokovno preveritev postavljenemu izvedencu, niti ni postavilo drugega izvedenca, kot so predlagali nasprotni udeleženci.

14. Po navedenem se izkaže, da je podana uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in (obrazloženo, preverljivo) navesti, zakaj niso utemeljene oziroma zakaj odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni ter zakaj ni potrebno dodatno zaslišanje izvedenca (nasprotni udeleženci sicer ves čas postopka vztrajajo pri postavitvi drugega izvedenca).

15. Določba tretjega odstavka 254. člena ZPP sodišču nalaga, da se v primeru, če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja (strokovne pripombe nasprotnih udeležencih tak dvom nedvomno vzpostavljajo), te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, zahteva mnenje drugih izvedencev.

16. Sodišče je zato zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (nepravilna uporaba 254. člena ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Kot navaja pritožba, bi se ob upoštevanju projekta izvedbe priključka na javno cesto, lahko izkazalo, da ni potrebe po določitvi nujne poti.

17. Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka, ki jih glede na njihovo naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo, in posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, narekujejo ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Posebni napotki sodišču prve stopnje glede na obrazloženo niso potrebni. Prvostopenjsko sodišče bo v skladu s tretjim odstavkom 254. člena ZPP moralo pripombe razčistiti z izvedencem, v kolikor pa se pomanjkljivosti s tem ne bodo odpravile, pa določiti drugega izvedenca.

18. Do drugih pritožbenih očitkov (glede pomanjkljivosti določitve obstoječe priključne poti na javno pot za nujno pot) se pritožbeno sodišče zato ne izreka. Naj ob robu le doda, da pritožba utemeljeno izpostavlja materialno pravno zmotnost stališča sklepa, da ni pomembno, ali je sedanji priključek zgrajen skladno z gradbenimi predpisi, oziroma ali je zanj mogoče pridobiti upravno dovoljenje. Utemeljeno tudi opozarja, da se glede z izpodbijanim sklepom določenega priključka na javno cesto sklep ne izreče o vprašanju prometne varnosti. V zvezi z višino nadomestila (sklep navaja, da sledi predlagateljevemu predlogu) pritožba upravičeno opozarja, da je predlagatelj ponudil 50,00 EUR za vsako leto (sklep določa enkratni znesek 50,00 EUR).

19. Posledično, zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločitev, in bo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo. Sicer pa pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče stroškov nasprotnih udeležencev ni odmerilo in jih ni naložilo v plačilo predlagatelju, čeprav je odločilo, „da stroške postopka trpi predlagatelj“.

Op. št. (1): Prvič je bilo odločeno s sklepom 17. 2. 2012 (predlog predlagateljev za določitev nujne poti je bil zavrnjen), ki ga je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom 7. 11. 2012 razveljavilo in vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (izpodbijani sklep je namreč temeljil le na lastnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča ob ogledu).

Op. št. (2): Predlagatelj v predlogu (II. točka) predlaga, da se za nujno pot določi pot, ki jo je zgradil in uporabljal na podlagi s predniki nasprotnih udeležencev sklenjene laične služnostne pogodbe, ki jim je bila odpovedana in vložena tožba. Med predmetnim postopkom je postala sodba P 68/2010 z dne 15. 4. 2011, s katero je bilo tožbenemu zahtevku na opustitev uživanja in uporabe dostopne poti (po JV delu parc. št. 534/1 k. o. X) in vrnitev v neposredno posest tožnikom ugodeno, pravnomočna (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2894/2011 z dne 29. 2. 2012).

Op. št. (3): Ne gre za izvedensko mnenje, temveč ga je treba upoštevati kot navedbe nasprotnih udeležencev oziroma strokovne pripombe na izvedensko mnenje.