Jedro

V konkretni zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je treba pravni interes iz 21. člena ZNP-1 interpretirati nekoliko širše kot v splošni teoriji civilnega prava in pri tem upoštevati tudi osnovno vodilo postopka postavitve pod skrbništvo, to je interes prizadete osebe.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v situaciji, ko se bo sodišče glede osebe skrbnika najverjetneje odločalo med dvema osebama, ki sta v enakem sorodstvenem razmerju z nasprotno udeleženko in po mnenju CSD enako primerna, obema osebama dopusti udeležba v postopku, saj je verjetno, da bo njuna polna udeležba pripomogla k bolj poglobljeni in pretehtani odločitvi o izbiri skrbnika, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti udeležba B. B. v postopku.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku vodi postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Predlagatelj A. A. in pritožnik B. B. sta sinova nasprotne udeleženke C. C. Pritožnik je prijavil udeležbo v postopku, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom njegov predlog za udeležbo zavrnilo.

2. B. B. v pritožbi med drugim navaja, da je na podlagi zakona prav tako upravičen sprožiti postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, zato ni razloga, da bi mu sodišče zavrnilo udeležbo. Sodna praksa se je izrekla, da če sorodnik, ki je legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo, želi sodelovati v postopku kot udeleženec, mu je treba udeležbo dopustiti (sklep VSL II Cp 2241/2019). Prav tako je sodišče prve stopnje spregledalo, da je pritožnik kot polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati starše; nasprotna udeleženka nima dovolj sredstev, niti možnosti pridobivanja sredstev, zato je že nastopila dolžnost obeh polnoletnih otrok, da pomagata materi. Pritožnik zanjo občasno doplačuje domsko oskrbo in ji kupuje stvari, ki jih potrebuje, medtem ko predlagatelj ni ničesar prispeval. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kdo so po Zakonu o nepravdnem postopku1 lahko formalni, materialni in zakoniti udeleženci postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Pritožbeno sodišče se strinja tudi, da pravnega interesa v smislu 21. člena ZNP-1 ni mogoče enačiti z materialnim, ekonomskim ali čustvenim interesom.

5. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa in pravna teorija nista enotni o vprašanju, ali se lahko prizna status materialnega udeleženca sorodnikom, ki so po 57. členu ZNP-1 legitimirani vložiti predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa predloga niso vložili. Odločba VSL II Cp 2241/2019, ki jo citira pritožba, na to vprašanje odgovarja pritrdilno, prav tako tudi sklep VSL II Cp 2173/2019, ki je bil sicer izdan še v času veljavnosti Zakona o nepravdnem postopku iz leta 1986. V zadevi VSL II Cp 1961/2021 se pritožbeno sodišče do vprašanja statusa udeležencev ni neposredno opredelilo, je pa status konkludentno priznalo (tudi) drugim sorodnikom nasprotne udeleženke, saj je njihove pritožbe vsebinsko obravnavalo. Po drugi strani odločbe VSL I Cp 2175/2019, II Cp 2058/2020 in I Cp 1289/2020 na to vprašanje dajejo negativni odgovor s praktično enakimi argumenti, kot jih je uporabilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

6. Del pravne teorije se zavzema, da se mora priznati udeležba (tudi) svojcem nasprotnega udeleženca, ki niso formalni predlagatelji postopka, vendar ne zaradi varovanja pravic ali interesov svojca (pretendenta za skrbništvo), temveč zaradi varovanja interesov osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo.2 Drugi del teorije3 zagovarja nasprotno stališče (enako stališču v izpodbijanem sklepu), da se kot materialni udeleženec lahko v nepravdni postopek vključi (le) tisti, ki oceni, da bi z izdajo odločbe utegnil biti prizadet njegov pravni interes, ki pa ni isto kot dejanski, čustveni, premoženjski ali upravni interes, in da mora sodišče pretehtati tudi, ali ZNP-1 morda pravnega interesa osebe v posameznem nepravdnem postopku ne zagotavlja na drugačen način kot z udeležbo (npr. z zaslišanjem potencialnega skrbnika).

7. V konkretni zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je treba pravni interes iz 21. člena ZNP-1 interpretirati nekoliko širše kot v splošni teoriji civilnega prava in pri tem upoštevati tudi osnovno vodilo postopka postavitve pod skrbništvo, to je interes prizadete osebe. V konkretnem primeru ima oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dva sinova (predlagatelja in pritožnika), ki tudi po mnenju CSD z dne 6. 4. 2022 oba izpolnjujeta pogoje za skrbnika. Torej bi teoretično lahko oba vložila predlog, formalni status predlagatelja postopka pa bi pridobil (le) tisti, ki bi predlog vložil prej. Ob hkratnem zatrjevanju in dokazovanju pritožnika, da on že izpolnjuje nekatere konkretne obveznosti v zvezi z materjo (pooblaščenec pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva; zavezanec za doplačilo domske oskrbe – primerjaj prilogi C3 in C4), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je zaradi zagotavljanja največje koristi nasprotne udeleženke treba dopustiti udeležbo tudi njenemu drugemu sinu, torej pritožniku. Četudi drži, kar je npr. poudarjeno v zadevah VSL I Cp 2175/2019 in I Cp 1289/2020, da mora sodišče bližnje sorodnike osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, zaslišati in da ima oseba, ki jo je sodišče postavilo za skrbnika, tudi pravico do pritožbe zoper takšno odločitev, pa taka oseba (potencialni skrbnik, ki pa ni udeleženec postopka, temveč le priča) nima pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je za skrbnika izbrana druga oseba.

8. Res je, da ne obstaja _pravica_ biti imenovan za skrbnika (skrbništvo je prostovoljna in častna _dolžnost_), vendar je možno, da se sodišče pri izbiri osebe skrbnika iz takega ali drugačnega razloga zmoti; vprašljivo je, ali se bo tako imenovani skrbnik (ki morda sploh ni primeren in/ali vreden te funkcije) zoper odločitev pritožil. V takem primeru ni nobene realne možnosti, da se napačna odločitev o izbiri osebe skrbnika (ki je s stališča koristi varovane osebe izjemno pomembna) korigira. Zato je pomembno zagotoviti, da bo glas bližnjih v potrebnem obsegu slišan v postopku, pri čemer je treba hkrati skrbeti, da postopek ne bo pretirano obremenilen za osebo, za katero gre (vključno s trajanjem postopka). V tej zadevi zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v situaciji, ko se bo sodišče glede osebe skrbnika najverjetneje odločalo med dvema osebama, ki sta v enakem sorodstvenem razmerju z nasprotno udeleženko in po mnenju CSD enako primerna, obema osebama dopusti udeležba v postopku, saj je verjetno, da bo njuna polna udeležba pripomogla k bolj poglobljeni in pretehtani odločitvi o izbiri skrbnika, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.

9. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje (v zadevi, v kateri sodna praksa in teorija nista enotni) materialnopravno zmotna, zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo udeležbo B. B. (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku4 v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 2 K. Mramor, Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, Pravosodni bilten 3/2021, str. 73-90. 3 M. Čujovič, Nastopanje oseb v nepravdnem postopku, predavanje na Civilnopravni sodniški šoli 2022, Portorož, april - maj 2022. M. Čujovič, komentar 21. in 22. člena ZNP v: _Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem_, WD založba, Maribor 2022, str. 114-115, 124-126 in 130. 4 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.