Jedro

Stranska intervencija je dopustna le, če ima predlagatelj pravni interes za sodelovanje v postopku. Kot sopomenka se uporablja tudi izraz pravna korist. Pravna korist je podana le, če bi med obema strankama vodeni postopek lahko vplival na pravni položaj prijavitelja stranske intervencije.

Predlagateljica stranske intervencije je edina družbenica v toženi stranki. Tožena stranka je v stečaju. Med obema strankama tega spora se zgolj vodi pravda o tem, ali obstaja terjatev, ki jo je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku tožene stranke, stečajni upravitelj pa prerekal. Izid tega spora ne bo v ničemer vplival na pravni položaj predlagateljice stranske intervencije. Naj se konča z zmago tožeče stranke ali njenim porazom, v obeh primerih bo predlagateljica stranske intervencije začasno, do izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, ostala njena družbenica. Po izbrisu iz sodnega registra to ne bo več, kar je spet neodvisno od izida tega postopka.

Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica in tožeča stranka sami nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Spor se vodi glede dopustitve stranske intervencije v postopku, ki se sicer nanaša na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.

2. Predlog za dopustitev stranske intervencije je dala A. A. d. o. o. - v likvidaciji. Svoj predlog je utemeljila s tem, da naj bi imela interes, da v postopku zmaga tožena stranka. Tožena stranka je v stečaju, predlagateljica stranske intervencije naj bi bila edina družbenica tožene stranke. Če tožeča stranka v predmetnem postopka ne bi uspela, bi bilo preostalo premoženje tožene stranke (stečajna masa) večje. Če bi bilo premoženje tožene stranke večje, bi lahko po koncu stečajnega postopka predlagateljica zahtevala več, saj bi bil preostanek premoženja večji. Predlagateljica naj bi bila tudi porok po dveh pogodbah o finančnem lizingu nepremičnine št. 12 in 13, iz katerih izvira prerekana terjatev. Zaradi tega naj bi imela pravni interes, da je zahtevek zoper glavnega dolžnika zavrnjen. Če bo zavrnjen zoper glavnega dolžnika, naj bi v skladu s pravilom o akcesornosti poroštva prenehala tudi obveznost predlagateljice.

3. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za dopustitev stranske intervencije. Zanikalo je obstoj pravnega interesa; interes predlagateljice stranske intervencije je zgolj ekonomski. V zvezi z zatrjevanim poroštvom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da se tožbeni zahtevek ne nanaša obveznosti iz pogodb, glede katere naj bi bila A. A. po lastnih navedbah porok, temveč na drugo pogodbo. To pa je Pogodba o finančnem lizingu št. 14. Glede te pogodbe ne obstaja noben interes A. A., ne pravni in ne ekonomski.

4. Zoper ta sklep je vložila pritožbo predlagateljica za dopustitev stranske intervencije. V pritožbi je navedla, da ji izjava tožeče stranke glede stranske intervencije nikoli ni bila vročena, zato se do navedb tožeče stranke glede stranske intervencije niti ni mogla opredeliti. Odločitev o tožbenem zahtevku naj bi bistveno vplivala na vsebino opisane pravice predlagateljice, ker naj bi bilo od odločitve v konkretnem primeru odvisno, kakšna bo ta pravica.

5. V nadaljevanju pritožbe predlagateljica priznava, da se spor ne vodi glede tiste leasing pogodbe, pri kateri bi bila predlagateljica v pravnem položaju poroka. Ob podanju predloga za vstop v pravdo naj ne bi bila seznanjena s tem, v zvezi s katero pogodbo se postopek sploh vodi. Zato vpliva tožbenega zahtevka na svoje pravno razmerje iz leasing pogodb št. 12 in 13 ni mogla utemeljiti drugače, kot jih je. V nadaljevanju pritožbe navaja vrsto novih dejstev (str. 4 pritožbe) v zvezi s tema dvema leasinškima pogodbama.

6. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka 24. 12. 2015. Predlagala je zavrnitev pritožbe in zahtevala povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

7. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP).

I. ODLOČITEV O STRANSKI INTERVENCIJI

8. Stransko intervencijo je predlagala A. A. d. o. o. - v likvidaciji. A. A. d. o. o. - v likvidaciji je bila 14. 4. 2015 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve A. A. d. o. o., ki je imela sedež na istem naslovu kot pripojena družba. Tudi A. A. d. o. o. je bila pripojena in izbrisana iz sodnega registra. Pripojena je bila družbi N. d. o. o., in sicer 29. 10. 2015. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti popravilo firmo pritožnika.

9. Stranska intervencija je dopustna le, če ima predlagatelj pravni interes za sodelovanje v postopku (1. odstavek 199. člena ZPP). Kot sopomenka se uporablja tudi izraz pravna korist. V pritožbi navedena literatura in sodni določbi ne podpirata takšne razlage pojma pravna korist, kot jo podaja predlagateljica v svoji pritožbi. Nasprotno, pravna korist je podana le, če bi med obema strankama vodeni postopek lahko vplival na pravni položaj prijavitelja stranske intervencije. Tega vpliva v tej zadevi ni.

10. Predlagateljica stranske intervencije je edina družbenica v toženi stranki. Tožena stranka je v stečaju. Med obema strankama tega spora se zgolj vodi pravda o tem, ali obstaja terjatev, ki jo je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku tožene stranke, stečajni upravitelj pa prerekal. Izid tega spora ne bo v ničemer vplival na pravni položaj predlagateljice stranske intervencije. Naj se konča z zmago tožeče stranke ali njenim porazom, v obeh primerih bo predlagateljica stranske intervencije začasno, do izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, ostala njena družbenica. Po izbrisu iz sodnega registra to ne bo več, kar je spet neodvisno od izida tega postopka.

11. Korist, ki jo je zatrjevala predlagateljica že v prvostopenjskem postopku, je torej zgolj gospodarska (ekonomska) korist. Ta je sicer lahko podana in sicer tako, da bi zaradi zmage tožene stranke po zaključku stečajnega postopka ostalo nekaj več premoženja, ki bi moralo biti izročeno prijavitelju stranske intervencije. Prvostopenjsko sodišče je glede tega nedvomno odločilo prav in njegovi obrazložitvi ni več kaj dodati.

12. Poroštvo predlagateljice stranske intervencije je sicer lahko razlog za dopustitev stranske intervencije. Pri poroštvu bi bil namreč pravni interes lahko podan. Ne glede na to pa ga predlagateljica nima. Ni bila namreč porok pri pogodbi, ki naj bi bila pravni temelj za terjatev, glede katere se vodi ta pravdni postopek.

13. Vse ostale navedbe (od konca strani 4 naprej do konca pritožbe) služijo navajanju novih dejstev, ki se nanašajo na dve povsem drugi leasinški pogodbi. Ker tidve pogodbi nista predmet tega postopka, tako ali tako odločitev o njih ne more vplivati na pravni položaj predlagateljice. Sodba v tej zadevi bo namreč odločila le o zahtevku in s tem o pravnem razmerju med strankama postopka (1. odstavek 310. člena ZPP) v zvezi s terjatvami iz leasinške pogodbe št. 14. V ničemer ne bo mogla odločiti še o terjatvah iz leasinških pogodb št. 12 in 13. 14. Predlagateljici stranske intervencije tudi ni bila kršena nobena procesna pravica z opustitvijo vročitve obeh odgovorov na njeno prijavo stranske intervencije. Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama (4. odstavek 199. člena ZPP), da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije (1. odstavek 200. člena ZPP). Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu (1. odstavek 200. člena ZPP).

II. ODLOČITEV O STROŠKIH POSTOPKA

15. Predlagateljica stranske intervencije ni bila uspešna s svojo pritožbo, zato bo morala svoje pritožbene stroške nositi sama (1. odstavek 154. in 1. odstavek 165. člena ZPP).

16. Stranka lahko zahteva povrnitev pravdnih stroškov odgovora na pritožbo zoper sklep le, če se za to obstaja pravni temelj. Ta bi lahko bil v 344. členu ZPP, če bi se uporabil smiselno tudi za pritožbo zoper sklep. V tej zadevi pa je smiselna uporaba 344. člena ZPP izključena.

17. Za odgovor na pritožbo zoper sklep se namreč smiselno uporabljajo določbe o pritožbi zoper sodbo le, če gre za v 2. odstavku 366. člena ZPP navedene sklepe. Izpodbijani sklep ni bil eden od naštetih. Tožeča stranka bo zato morala sama nositi svoje pritožbene stroške.