Jedro

Prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo pomeni le prenehanje poslovanja fizične osebe kot samostojnega podjetnika, za pravno osebo pa zagotovitev stvarnega vložka. Kljub spremembi položaja podjetniška premoženja je za obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale pred prenehanjem le-tega, ostala v veljavi odgovornost samega podjetnika kot fizične osebe, torej dolžnika Na podlagi prenosa podjetja v družbo le-ta tudi ni postala pravni naslednik samostojnega podjetnika, saj ni prišlo do statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo. Tedaj veljavni ZGD (materialnega) statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo sploh ni poznal.

Obrazložitev

Pritožba družbe ST d.o.o., vložena po Odvetniški družbi .xxx o.p., d.n.o. iz Ljubljane, se zavrže. Pritožba dolžnika se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (1. točka izreka) ter odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške, ki so mu nastali z ugovorom (2. točka izreka).

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta dolžnik in ST d.o.o.. Sodišče je v napadanem sklepu napačno uporabilo materialno pravo, saj je dolžnik na podlagi takrat veljavnega ZGD (76. člen) vložil svoj s.p. v ST. d.o.o.. Na podlagi navedenega člena je tako samostojni podjetnik prenesel vse obveznosti in terjatve v ST d.o.o. in na primeren način o tem obvestil vse upnike in dolžnike. S tem je ST d.o.o. prevzel vse obveznosti in terjatve s strani Mp s.p.. ST d.o.o. je tako postal pravni naslednik Mp s.p. in odgovarja za vse njegove obveznosti. Ne nazadnje taka ugotovitev izhaja tudi iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg .121/2005, ki v drugem odstavku obrazložitve ugotavlja, da je ST d.o.o. pravni naslednik Mp s.p.. Skladno s takrat veljavnim 410. členom ZGD je bilo moč v obliki stvarnega vložka vložiti v gospodarsko družbo tako obveznosti kot terjatve, kar je storil samostojni podjetnik, to je objavil na primeren način in so tako obveznosti kot terjatve prešle na gospodarsko družbo in on je prost obveznosti. Samostojni podjetnik je torej na podlagi 76. člena ZGD 17. 12. 1999 objavil v Uradnem listu RS pripojitev s.p. h gospodarski družbi ST d.o.o. in na primeren način pozval vse upnike, da prijavijo eventualne terjatve iz tega naslova, česar pa upnik ni storil. Sodišče je kršilo tudi procesno pravo, saj iz obrazložitve izhaja, da ni vpogledalo sklep VII Pg .121/2005 z dne 11. 2. 2008, ampak le v obvestilo Okrožnega sodišča o tem, da je bil ta sklep izdan in tako v posledici ni ugotovilo, da je ST d.o.o. pravni naslednik terjatev in obveznosti dolžnika. Glede na navedeno predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi oziroma spremeni in pritožbi ugodi.

Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril. Ni resnična trditev, da je dolžnik na primeren način obvestil svoje upnike, da je svoje podjetje vložil v družbo ST d.o.o.. Dolžnik bi moral namreč upnika o statusni spremembi pisno obvestiti, česar pa ni storil. Poleg tega bi dolžnik moral pridobiti izrecno soglasje upnika za statusno spremembo, vendar ga ni dobil. Samostojni podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Očitno je, da si je dolžnik izbral kot svoj „modus operandi“ prenehanje dolžnika kot s.p. z vložkom v družbo ST d.o.o. in izbris družbe po ZFPPod, vse z namenom, da se izogne številnim upnikom. Upnik je zoper sklep VII Pg 121/2005 z dne 11. 2. 2008 vložil pritožbo, zaradi česar je sklicevanje nanj brez pomena. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba družbe ST d.o.o. ni dovoljena, pritožba dolžnika pa je neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

K pritožbi družbe ST d.o.o.: Pri obravnavanju pritožbe se najprej obravnava njena dopustnost (343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če je pritožba zoper sklep prepozna, nepopolna ali nedovoljena, jo pritožbeno sodišče zavrže (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V primeru nedopustnosti pravnega sredstva pritožbeno sodišče ne obravnava njegove neutemeljenosti. Pritožbo zoper izpodbijani sklep je vložila tudi družba ST, in sicer preko odvetniške družbe. Ta pravna oseba je bila dne 15. 10. 2003 izbrisana iz sodnega registra in zato od tedaj dalje, torej tudi v času vložitve pritožbe, ni več obstajala. Neobstoječ pravni subjekt ne more biti stranka izvršilnega postopka (76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in zato nima pravice vložiti pritožbe. S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala (prvi odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz navedenih razlogov je pritožba družbe ST d.o.o. nedovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je v uvodu izpodbijanega sklepa navedena kot dolžnik tudi družba ST d.o.o., vendar pa glede na to, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 2. 2005 izvršbo zoper navedeno družbo pravnomočno ustavilo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prišlo pri navajanju dolžnika do očitne pomote, ki jo bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka s popravnim sklepom popraviti (328. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi dolžnika: Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, pravilna in zakonita, sodišče prve stopnje pa je zanjo navedlo tudi utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče - v izogib nepotrebnemu ponavljanju – v celoti sklicuje. Pritožbena trditev, da je postal dolžnik s prenosom svojega podjetja (Mp. s.p.) v družbo ST d.o.o. prost svojih obveznosti, je materialnopravno zmotna. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo pomeni le prenehanje poslovanja fizične osebe kot samostojnega podjetnika, skladno s tedaj veljavnim 76. členom Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGD), za pravno osebo pa zagotovitev stvarnega vložka, skladno s 410. členom ZGD. Na podlagi prenosa podjetja se je torej podjetniško premoženje dolžnika le vključilo v sfero družbe ST d.o.o., ki pa ni postala odgovorna za dosedanje obveznosti podjetnika. Kljub spremembi položaja podjetniška premoženja je namreč za obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale pred prenehanjem le-tega, ostala v veljavi odgovornost samega podjetnika kot fizične osebe, torej dolžnika (glej dr. Bojan Zabel, Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV, Ljubljana, 2002, stran 418).

Na podlagi prenosa podjetja v družbo ST d.o.o. le-ta tudi ni postala pravni naslednik samostojnega podjetnika, kot zmotno uveljavlja dolžnik v pritožbi, saj ni prišlo do statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo. Tedaj veljavni ZGD (potrditvah in dokazih dolžnika naj bi prišlo do prenosa podjetja v letih 1999 oziroma 2000, ko je veljal ZGD) namreč (materialnega) statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo, katerega značilnost je, da družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, sploh ni poznal. Prav zato, ker statusno preoblikovanje podjetnika posameznika z univerzalnim pravnim nasledstvom v času veljavnosti ZGD ni bilo mogoče (šele Zakon o gospodarskih družbah; Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, v nadaljevanju ZGD-1, ki velja od dne 4. 5. 2006, daje to možnost), pa kljub temu, da je bilo lahko stvarni vložek podjetje v celoti, torej s svojimi aktivami in pasivami, kot pravilno uveljavlja dolžnik v pritožbi, vložitev celotnega podjetja v družbo ni pomenila avtomatičnega prenehanja obveznosti podjetnika kot fizične osebe. V konkretnem primeru bi lahko obveznost dolžnika, ki je predmet tega postopka, veljavno prešla na novega dolžnika (na družbo ST d.o.o.) le v primeru, da bi dolžnik pridobil soglasje upnika za prenos obveznosti (oziroma prevzem dolga; primerjaj 446. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami, v nadaljevanju ZOR), vendar pa dolžnik niti v ugovoru niti v pritožbi pridobitve soglasja ni zatrjeval. Trdil je le, da je v Uradnem listu RS objavil pripojitev s.p. h gospodarski družbi in da so bili upniku pozvani, da prijavijo terjatve, vendar pa upnik tega ni storil, zaradi česar je njegova terjatev prenehala. Z navedenim pa dolžnik ne more uspeti, glede na to, da (noben) zakon ne določa, da se, v primeru, da upnik ne prijavi svoje terjatve v roku, ki je določen v objavi o prenehanju poslovanja podjetnika zaradi prenosa podjetja v družbo, šteje, da je upnik dal soglasje za prenos podjetniških obveznosti oziroma celo, da se je odpovedal svoji terjatvi.

Dolžnik v pritožbi nadalje neutemeljeno uveljavlja kršitev procesnega prava, ki naj bi sodišče zagrešilo s tem, ko ni vpogledalo v sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 121/2005 z dne 11. 2. 2008, ampak le v obvestilo Okrožnega sodišča v Ljubljani o tem, da je bil ta sklep izdan ter v posledici ni ugotovilo, da je ST d.o.o. pravni naslednik dolžnika, kar je izhajalo iz obrazložitve sklepa. Sodišče prve stopnje namreč ni bilo dolžno vpogledati v citirani sklep, saj mu je bilo zaradi podatka o tem, kako se je končal pravdni postopek za nedopustnost izvršbe, na katerega je bil dolžnik napoten na podlagi v času vložitve ugovora (13. 6. 2000) veljavne določbe 59. člena ZIZ, dovolj obvestilo Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz katerega je izhajalo, da je bil postopek pravnomočno ustavljen. Sicer pa izvršilno sodišče tudi ni vezano na obrazložitev pravdnega sodišča, saj ga zavezuje le pravnomočna odločitev, ki izhaja iz izreka odločbe, s katero se pravdni postopek, ki se vodi na podlagi tožbe na nedopustnost izvršbe, konča. Glede na navedeno dolžnikova pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).