Ob nespornem dejstvu, da je bil izpodbijani sklep pritožniku vročen 16. 3. 2026, se je rok za pritožbo iztekel s pretekom treh dni, torej 19. 3. 2026. To je pravilno ugotovilo že Upravno sodišče in na tem utemeljilo tudi pravilen sklep, da je bila 27. 3. 2026 vložena tožba prepozna.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1.Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo pritožbo, vloženo zoper sklep istega sodišča I U 326/2026-4 z dne 12. 3. 2026, s katerim je sodišče zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe.
2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je bil sklep Upravnega sodišča, s katerim je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, po podatkih sodnega spisa tožniku vročen dne 16. 3. 2026. Tridnevni rok za pritožbo je pričel teči naslednji dan, 17. 3. 2026, in se je iztekel dne 19. 3. 2026. Tožnik je pritožbo vložil priporočeno po pošti dne 27. 3. 2026, torej po preteku tridnevnega roka, kar pomeni, da je bila pritožba vložena prepozno.
3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da je Upravno sodišče s tem, ko ni preverilo dokazov glede vročanja sklepa, zagrešilo "kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 4. člena ZUS-1". V nadaljevanju pritožbe podaja trditve, s katerimi graja nepravilnost odločitve Upravnega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Sodišču predlaga, naj "pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep z dne 31. 3. 2026 in hkrati sklep z dne 12. 3. 2026 o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno, naj izpodbijani sklep z dne 12. 3. 2026 spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi".
4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da se pritožbeni predlog in njegova obrazložitev nanašata na oba uvodoma navedena sklepa, torej na sklep Upravnega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe in na sklep, s katerim je Upravno sodišče zavrglo pritožbo zoper ta sklep. Ker pa pretek roka za vložitev pritožbe (tako imenovana procesna pravnomočnost) preprečuje vsakršen vsebinski preizkus, je Vrhovno sodišče svojo presojo omejilo na pritožbeni preizkus sklepa z dne 31. 3. 2026, s katerim je sodišče prve stopnje pritožnikovo pritožbo zavrglo.
7.Po določbi šestega odstavka 32. člena ZUS-1 se zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe stranke lahko pritožijo v treh dneh od vročitve sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožba, ki je vložena po poteku zakonskega roka, je prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). Pravočasna je pritožba, ki je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, pri čemer se šteje za dan izročitve dan oddaje na pošto, če je poslana po pošti priporočeno (112. člen ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1).
8.Pritožnik le povsem splošno, z golo trditvijo, da je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil že 17. 3. 2026, nasprotuje ugotovitvi Upravnega sodišča, da je to pritožbo vložil priporočeno po pošti dne 27. 3. 2026. Te trditve v ničemer ne obrazlaga, niti je ne podpira s kakršnimi koli dokazi. Navaja le, da sodišče prve stopnje ni preverilo dokazov in je kršilo pravico do enakega varstva pravic "iz 4. člena ZUS-1". Tak očitek, ki ne vsebuje konkretnega pojasnila o tem, kateri dokazi obstajajo, pa niso bili predmet sodne presoje, je tako splošen, da ga Vrhovno sodišče vsebinsko sploh ne more presoditi. To pa pomeni, da je v celoti onemogočena tudi presoja pritožbenega očitka o kršitvi pravice do enakega varstva pravic.
9.Ob nespornem dejstvu, da je bil izpodbijani sklep pritožniku vročen 16. 3. 2026, se je v skladu šestim odstavkom 32. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 rok za pritožbo iztekel s pretekom treh dni, torej 19. 3. 2026. To je pravilno ugotovilo že Upravno sodišče in na tem utemeljilo tudi pravilen sklep, da je bila 27. 3. 2026 vložena tožba prepozna.
10.Ker tako niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1).
-------------------------------
1Ustava v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.