Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija ni dovoljena, ker revizijsko sporni znesek 400.000 SIT ne dosega mejnega zneska iz 2. odstavka 367. člena ZPP.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora plačati tožnici 1.450.000,00 SIT odškodnine s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in odškodnino znižalo na 1.050.000,00 SIT, na novo odmerilo pravdne stroške, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožnica v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se odškodnina odmeri v znesku 1.450.000,00 SIT, torej pritožba tožene stranke v celoti zavrne.
Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Novi ZPP je na podlagi 503. člena začel veljati 14.07.1999. Postopek se glede na prehodno določbo prvega odstavka 498. člena navedenega zakona po dotakratnih predpisih nadaljuje samo, če sta bila pred uveljavitvijo novega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerim se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal pred navedenim datumom. Za postopke, ki do takrat na prvi stopnji še niso bili končani, je zato treba uporabiti novi zakon. To velja za vse določbe novega zakona, razen izjem, ki so določene v 499. členu.
Velja torej tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile tudi vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu.
Procesna predpostavka za dovoljenost revizije je med drugim tudi vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe. Ta vrednost mora po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP presegati 1.000.000,00 SIT.
V tej pravdni zadevi tožnica v reviziji izpodbija sodbo sodišča druge stopnje v delu, s katerim je bilo delno ugodeno pritožbi tožene stranke in odškodnina znižana od 1.450.000,00 SIT na 1.050.000,00 SIT. Revizijsko sporni znesek znaša torej 400.000,00 SIT. Ker ne dosega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je moralo revizijsko sodišče nedovoljeno tožničino revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavreči, z njo pa tudi tožničine priglašene revizijske stroške.