Jedro

Za dedovanje denacionaliziranih kmetijskih zemljišč se uporabijo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev - ZDKG takrat, ko se deduje zaščitena kmetija, vrnjena v postopku denacionalizacije, ali ko se dedujejo kmetijska zemljišča, gozdovi in druge stvari ali pravice, vrnjene v postopku denacionalizacije, ki so v času podržavljenja pripadale kmetijski oziroma kmetijsko - gozdarski gospodarski enoti, ki je bila že pred vrnitvijo teh zemljišč predmet dedovanja po posebnih predpisih o dedovanju zaščitenih kmetij.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju po ugotovitvi, da zapuščino po pokojnem A. O. predstavljajo denacionalizirane nepremičnine, vknjižene v vl. št. 513 k.o. N., last zapustnika do 1/2, in v vl. št. 540 k.o. N., last zapustnika do 3/4, o katerih še ni bilo odločeno s prejšnjim sklepom o dedovanju z dne 25.1.1973, da je bilo zapustnikovo denacionalizirano premoženje v času podržavljenja del kmetijsko - gozdarske gospodarske enote, ki je bila po uveljavitvi Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - ZDKZ, razglašena za zaščiteno kmetijo, po sedaj veljavnem Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev - ZDKG pa to ni več, da vsi živeči zapustnikovi otroci dedujejo tudi po pokojni zapustnikovi ženi in pokojnem sinu P. O., sicer zapustnikovih zakonitih dedičih, da so vsi dediščino sprejeli s tem, da je dedinja J. Š. svoj dedni delež odstopila v korist bratov P. in I. O., za dediče denacionaliziranega premoženja razglasilo sina A. O. in hčere M. B., A. D., A. G. in L. G., vsakega go 2/16, zapustnikova sinova P. in I. O. pa vsakega do 3/16. Obenem je sodišče naročilo, da se po uradni dolžnosti vknjiži lastninska pravica na navedene dediče in sklenilo, da se I. O. oprosti plačila zapuščinske takse.

Proti sklepu o dedovanju se je pritožil dedič I. O. Po njegovem mnenju bi morala vsa kmetijska zemljišča pripadati njemu. Ker je lastnik kmetijskih zemljišč, kar je izkazal s potrdilom upravne enote, so mu denacionalizirana kmetijska zemljišča nujno potrebna za kmetijsko obdelavo. V potrdilu upravne enote pa so navedena samo kmetijska zemljišča in ne tudi gozdna zemljišča, zato je podatek, da predmet zapuščine predstavlja skupno le 3,5 ha zemljišč, napačen. Poleg tega je sodišče kršilo postopek s tem, ko ga je obvestilo, da ima lahko zastopnika po uradni dolžnosti šele po opravljeni zapuščinski obravnavi.

Na pritožbo I. O. so odgovorili dediči P. O., A. G. in L. G., vendar sodišče druge stopnje njihovih navedb ni upoštevalo, ker odgovor na pritožbo proti sklepu o dedovanju po zakonu ni predviden (366. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik nima prav, ko trdi, da bi se moralo zapustnikovo denacionalizirano premoženje, ki je predmet konkretnega zapuščinskega postopka, dedovati po ZDKG. Uporaba ZDKG pride v poštev, ko se deduje zaščitena kmetija, vrnjena v postopku denacionalizacije, ali pa kmetijska zemljišča, gozdovi in druge stvari ali pravice, vrnjene v postopku denacionalizacije, ki so v času podržavljenja pripadale kmetijski oziroma kmetijsko - gozdarski gospodarski enoti, ki je bila že pred vrnitvijo teh zemljišč predmet dedovanja po posebnih predpisih o dedovanju zaščitenih kmetij (2. odstavek 74. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDEN v zvezi z odločbami Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-81/94, Up-62/94 in U-I-326/98). Nepremičnine, vrnjene pokojnemu A. O. z delno odločbo o denacionalizaciji Upravne enote Kamnik z dne 12.4.1999 - A 2, so sicer v času podržavljenja, bile del kmetijsko - gozdarske gospodarske enote, ki je bila po uveljavitvi (bivšega) ZDKZ razglašena kot zaščitena kmetija, vendar pa te kmetijsko - gozdarske gospodarske enote I. O. ni dedoval kot zaščitene kmetije. ZDKZ, ki je prvi uzakonil poseben režim dedovanja zaščitenih kmetij, namreč takrat sploh še ni veljal. Poleg tega pa kmetija, ki jo je podedoval I. O., po sedaj veljavnem ZDKG ne predstavlja zaščitene kmetije. Iz dopisa Upravne enote Kamnik z dne 2.11.2000 (l. št. 27) izhaja, da je upravna enota pri ugotavljanju, ali nepremičnine, ki jih je po sklepu o dedovanju z dne 25.1.1973 podedoval pritožnik, po sedaj veljavnem ZDKG predstavljajo zaščiteno kmetijo, upoštevala vse tiste nepremičnine, ki so po omenjenem sklepu o dedovanju pripadle I. O., zato ne drži pritožbeni očitek, da upravna enota ni upoštevala tudi gozdnih zemljišč.

Nadalje pa sodišče druge stopnje tudi glede v pritožbi očitane postopkovne kršitve ugotavlja, da ta ni podana. V spisu namreč ni nobenega obvestila sodišča pritožniku z vsebino, kot jo navaja pritožnik. S tem v zvezi pa sodišče druge stopnje zgolj v pojasnilo pritožniku še dodaja, da pritožnikovega dopisa sodišču prve stopnje po prejemu vabila na zapuščinsko obravnavo dne 6.4.2001, v katerem navaja, da mu mora sodišče priskrbeti brezplačnega zagovornika, če hoče tega dne opraviti obravnavo, ker sam zaradi bolezni ne more priti, ni mogoče obravnavati kot prošnje za brezplačno pravno pomoč v smislu brezplačnega pravnega zastopanja na omenjeni obravnavi. Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora biti namreč podana pisno na posebnem obrazcu, kateremu morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev za dodelitev tovrstne pravne pomoči (32. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP). Poleg tega mora biti prošnja naslovljena na pristojen organ - v konkretnem primeru na Okrožno sodišče v Ljubljani, razen v primeru, če so izpolnjeni pogoji za nujno brezplačno pravno pomoč, ki se lahko poda tudi ustno na zapisnik pri okrajnem sodišču (36. člen ZBPP). Slednjega pa pritožnik sploh ni zatrjeval. Poleg tega gre opozoriti tudi na to, da se brezplačna pravna pomoč lahko odobri tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (1. odstavek 7. člena ZBPP) in v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju pritožnika oprostilo plačila zapuščinske takse.