Jedro

Če pritožnik ne navaja razlogov, ki jih v zvezi z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje navaja 30. člen ZDSS-1, temveč navaja in utemeljuje razloge, ki se nanašajo na stvar samo (predmet spora), pritožba ne more biti utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka za vse tri kršitve pogodbenih obveznosti zamudila rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ) iz drugega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, spremembe in dopolnitve, št. 103/2007, v nadaljevanju: ZDR), ker je za kršitve izvedela do 1. 6. 2006, najkasneje pa 9. 6., izredno odpoved PZ pa je podala šele 29. 6. 2006. Zato je v pretežni meri tožbenemu zahtevku ugodilo (razveljavitev izredne odpovedi PZ, vrnitev v delovno razmerje, plačilo razlike nadomestila plače od 30. 6. 2006 do 31. 1. 2007, plačilo davkov in prispevkov).

Sodišče druge stopnje (v nadaljevanju: VDSSL) je ugodilo pritožbi tožene stranke, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu vrnilo zadevo v novo sojenje. Ugotovilo je, da za tretjo kršitev pogodbenih obveznosti (storjeno dne 25. 5. 2006) ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zamudila rok za odpoved PZ. Sprejelo je stališče (ki je v dejanskem smislu drugačno kot dokazni zaključki sodišča prve stopnje), da je „tožena stranka šele na zagovoru po zaslišanju tožnika in prič pridobila relevantne podatke, na podlagi katerih je zaključila, da so podani pogoji za odpoved PZ.“ Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, ali očitana kršitev pomeni hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: DR), s kakšno obliko krivde je bila kršitev storjena in ali je mogoče nadaljevanje DR. Ker je sodišče prve stopnje odpoved PZ razveljavilo zaradi formalnih razlogov (pravilno: materialno pravnih razlogov), utemeljenosti izredne odpovedi PZ pa ni ugotavljalo, je bilo treba prvostopno sodbo razveljaviti. Pri tem se je VDSSL oprlo na določbo 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1).

Zoper sklep VDSSL je tožnik vložil pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. „Drugostopnemu sodišču je predlagal, naj sklep razveljavi in pritožbo tožene stranke zavrne ter slednji naloži pritožniku povrniti stroške postopka.“ Tožnikova pritožba se nanaša na „glavno stvar“, ker v njej trdi, da je bil petnajst dnevni izključevalni rok za odpoved PZ zamujen za vse tri kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz DR. V pritožbi razlaga razlike med izredno odpovedjo PZ in disciplinsko odgovornostjo (111. ter 174. do 181. člen ZDR). Pritrjuje dokaznim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožena stranka najpozneje 9. 6. 2006 izvedela za kršitve. Navajal je tudi, da tožena stranka ni dokazala, da bi naj rok za odpoved PZ začel teči z dnevom zagovora. To v izpodbijanem sklepu ni upoštevano, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 45/2008, v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 82. členom ZDR. V sklepu pa tudi niso navedena pravno odločilna dejstva, zato je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Na podlagi 366. člena ZPP, v zvezi z 19. členom ZDSS-1 in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-55/2004-10 in Up 90/2004-15 z dne 6. 4. 2006, je bila pritožba vročena toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

V prvem odstavku 30. člena ZDSS-1 je določeno, da zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne more razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnosti mogoče popraviti z dopolnitvijo ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V drugem odstavku navedenega člena je določeno, da je v primeru, če je VDSSL odločilo v nasprotju s prvim odstavkom, zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje dovoljena pritožba.

To sodišče je to določbo v številnih sklepih razlagalo tako, da je v načelu prepovedana razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in da mora VDSSL, če je le mogoče, dopolniti ali ponoviti izvedene dokaze ali (za odpravo procesnih kršitev na prvi stopnji) opraviti druga procesna dejanja. Ali so podani razlogi za razveljavitev in ali je VDSSL utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu vrnilo zadevo v nov postopek, je vprašanje, ki ga je potrebno presojati od primera do primera.

Iz dosedanje obsežne enotne in ustaljene sodne prakse tega sodišča izhaja, da mora pritožnik glede na določbo drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 navajati okoliščine, ki se nanašajo na razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in zatrjevati, da niso bili podani razlogi za takšno odločitev iz prvega odstavka in da odločitev VDSSL tudi ni smotrna (tako na primer v sklepih VIII Pri: 3/2006 z dne 14. 3. 2006, 41/2006 z dne 30. 1. 2007, 43/2007 z dne 15. 4. 2007, 46/2007 z dne 18. 6. 2007, 82/2007 z dne 2. 10. 2007 in v številnih drugih).

Tožnik v pritožbi dejansko ne izpodbija sklepa o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, ampak navaja razloge, ki se nanašajo na odločitev v stvari sami, predvsem, ali je bil rok za izredno odpoved PZ zamujen, kar pa ni ustrezen pritožbeni razlog.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP).