Jedro

Za odločitev o pristojnosti je odločilno dejansko stanje v času vložitve tožbe. Pozneje nastale spremembe se ne upoštevajo (perpetuatio fori) in ostane stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno v času vložitve tožbe, čeprav bi te spremenjene okoliščine (status toženca), kazale na to, da bi na njihovi osnovi postalo stvarno pristojno drugo redno sodišče iste ali nižje (okrajno) vrste.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 12.2.1987 vložila pri takratnem Temeljnem sodišču v Mariboru, Enoti v Mariboru zoper toženo stranko, na podlagi kontnega izpiska za toženca kot kooperanta, mandatno tožbo zaradi plačila takratnih 3,732.943 din s predlogom za izdajo plačilnega naloga. Sodišče - pravdni oddelek - je temu sledilo in dne 17.2.1987 izdalo plačilni nalog, zoper katerega pa je vložil toženec ugovor, iz katerega izhaja, da je imetnik obratovalnice (). Z dopisom z dne 30.10.1992 pa je ta oddelek zadevo odstopil gospodarskemu oddelku istega sodišča z obrazložitvijo, da "... v konkretnem primeru gre po 489/a členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP za gospodarski spor, ker izvira iz medsebojnih gospodarskih razmerij obrtne zadruge in imetnika obratovalnice. Od tedaj dalje se je zadeva obravnavala kot gospodarski spor pod opr. št. IV Pg (). S 1.1.1995 pa je zadevo prevzelo v reševanje Okrožno sodišče Maribor - gospodarski oddelek, ki je kasneje tudi že razpisalo dve glavni obravnavi (22.8. in 20.10.1995) in jih tudi opravilo. S sklepom z dne 8.11.1995 pa se je to sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi z obrazložitvijo, da je tožena stranka fizična oseba in tako ne gre za gospodarski spor ter je zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru je predlagalo, da Višje sodišče v Mariboru odloči v sporu o pristojnosti, ker šteje, da ni stvarno pristojno, pri čemer opozarja na določila člena 17 ZPP. Poleg tega meni, da je potrebno upoštevati odločilno dejstvo, ali je bil toženec fizična oseba že ob vložitvi mandatne tožbe, kar pa negira dejstvo, da je bil račun izstavljen tožencu kot kooperantu in da uveljavlja toženec svoje ugovore iz naslova medsebojnega gospodarskega sodelovanja s tožečo stranko. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil toženec ob vložitvi tožbe, tako kot je že zgoraj povedano, imetnik obratovalnice. Na naroku za glavno obravnavo dne 20.10.1995 pa je njegov zastopnik povedal, da toženec "... ni obrtnik sedaj, temveč je zaposlen v podjetju T. d.o.o., Maribor". Iz spisu priloženih listin pa jasno izhaja, da gre v obravnavani zadevi med strankama za spor, ki izvira iz njunih medsebojnih gospodarskih razmerij, kar med strankama tudi ni sporno. Za odločitev o pristojnosti je odločilno dejansko stanje v času vložitve tožbe. Pozneje nastale spremembe se ne upoštevajo (prepetuatio fori) in ostane stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno v času vložitve tožbe, čeprav bi te spremenjene okoliščine (status toženca), kazale na to, da bi na njihovi osnovi postalo stvarno pristojno drugo redno sodišče iste ali nižje (okrajno) vrste (glej Jože Juhart: Civilno procesno pravo, stran 168 in Triva, Belajec, Dika: Građansko parnično procesno pravo, stran 224). Na koncu pa je potrditi tudi stališču okrajnega sodišča, da se okrožno sodišče kot višje sodišče prve stopnje, potem, ko se je ta zadeva obravnavala kot gospodarski spor in je zato s 1.1.1995, ko so pričela z delom okrajna in okrožna sodišča, prešla v pristojnost okrožnega sodišča, to pa je, tako kot je že povedano, tudi razpisalo in opravilo dva naroka za glavno obravnavo, po določilu drugega odstavka člena 17 ZPP, ne more več izreči za stvarno nepristojno. Po vsem obrazloženem je bilo določiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa.