Jedro

Tožnik bi imel verjetne izglede za uspeh z revizijo zoper sodbo samo, če bi tožnikove navedbe v prošnji za dodelitev BPP dale podlago za oceno, da bi bila revizija dovoljena iz katerega od razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožnikove navedbe v prošnji in v dopolnitvi vloge pa tudi po presoji sodišča, enako kot meni pristojni organ za BPP, nimajo takšne vsebine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. I U 20/2012-5 z dne 1. 3. 2012. 2. Iz razlogov izpodbijane odločbe sledi, da tožnik v obravnavanem primeru prosi za dodelitev BPP za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 483/2011 z dne 14. 11. 2011, s katero je organ za BPP sodišča v Krškem zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za sestavitev in vložitev zasebne tožbe zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo zato, ker se strinja z ugotovitvami organa za BPP: da je tožnik prosil za dodelitev BPP v zvezi s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve; da se v takšnem primeru BPP ne odobri, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi kaznivega dejanja povzročena pravno priznana škoda; ter da tožnik nastale škode ni verjetno dokazal. Kot neutemeljene pa je zavrnilo tudi vse tožbene očitke v zvezi z izločitvijo višjega pravosodnega svetovalca A.A. kot osebe, ki je pripravila odločbo.

3. Ker je mogoče revizijo vložiti samo v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je pristojni organ za BPP tožnika pozval, da izkaže izpolnjevanje predpisanih pogojev. Glede na tožnikov odgovor pristojni organ ugotavlja, da tožnik tega ni uspel izkazati. Vrednostni pogoj (iz 1. točke drugega odstavka 83. člena) ni izkazan že zato, ker tožnikova pravica oziroma obveznost ni izražena v denarni vrednosti. Pravnega vprašanja, ki se postavlja v obravnavani zadevi, tožnik v dopolnitvi vloge ne navaja in ne konkretizira, temveč se zgolj sklicuje na nezakonito ravnanje Okrajnega sodišča v Krškem, ki je izdalo kazensko sodbo, ki jo omenja v dopolnitvi vloge in ki ne more biti predmet zadevnega revizijskega postopka. S tem, ko zgolj pavšalno zatrjuje, da so mu bile z zavrnitvijo prošnje za BPP kršene ustavne pravice, pa tudi ni uspel izkazati, da ima izpodbijana sodba zanj zelo hude posledice v smislu pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija zoper sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 20/2012 zato po oceni pristojnega organa ne bi bila dovoljena oziroma bi jo Vrhovno sodišče v skladu z 89. členom ZUS-1 zavrglo. To pa pomeni, da zadeva, v zvezi s katero vlaga tožnik prošnjo za BPP nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato treba tožnikovo prošnjo zaradi neizpolnjenega objektivnega pogoja za dodelitev BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrniti kot neutemeljeno. Pristojni organ še pojasni tožniku, da zgolj slabo finančno stanje, ki je v konkretnem primeru sicer izkazano, samo po sebi ne zadostuje za dodelitev BPP ter da morata biti za dodelitev BPP izpolnjena tako finančni kot objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter oprostitev plačila sodnih taks. Tožbo vlaga iz vseh pritožbenih (pravilno: tožbenih) razlogov ter predlaga, da se opravi glavna obravnava. Navaja, da je odločba Okrožnega sodišča v Krškem, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP, nezakonita oziroma nepravilna. Enako nezakonita in nepravilna je po tožbenih navedbah tudi sodba Upravnega sodišča, s katero se odloča o tožbi zoper navedeno odločbo. Pri tem tožnik opozarja na protipravno ravnanje uradne osebe B.B., ki je povezano s pridobitvijo velike premoženjske koristi ter na preusmeritev pozornosti s te zadeve na javno diskreditacijo in kazenske obtožbe zoper tožnika. Trdi, da so mu s protipravnim ravnanjem uradnih oseb prekršene oziroma ogrožene njegove osebne in premoženjske pravice. Zato prosi oziroma je prosil za BPP, kot to sledi iz izpolnjenega obrazca prošnje, ki ga povzema v tožbi, posebej pa (s podatki o svojem finančnem stanju in finančnem stanju svoje družine) utemelji tudi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po določbah 24. člena ZBPP se pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zavezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem se upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Sodišče pritrjuje zaključku pristojnega organa za BPP, da revizija zoper sodbo tega sodišča št. I U 20/2012-5 nima verjetnega izgleda za uspeh. Kot pravilno ugotavlja že pristojni organ, bi imel tožnik verjetne izglede za uspeh z revizijo zoper sodbo samo, če bi tožnikove navedbe v prošnji dale podlago za oceno, da bi bila revizija dovoljena iz katerega od razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožnikove navedbe v prošnji in v dopolnitvi vloge pa tudi po presoji sodišča, enako kot meni pristojni organ za BPP, nimajo takšne vsebine. Pri tem se sodišče v celoti strinja tako z dejansko kot pravno podlago izpodbijane odločbe ter z vsemi razlogi, ki jih navaja pristojni organ v obrazložitvi odločbe. Zato razlogov izpodbijane odločbe ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1 nanje sklicuje.

9. Tudi tožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča. Pri odločanju o odobritvi BPP je eden izmed pogojev tudi ocena verjetnosti uspeha postopka, na katerega se prošnja nanaša. Ta presoja je bila s strani pristojnega organa opravljena in je, po že povedanem, pravilna. Tožnik, na katerem je dokazno breme, tudi v tožbi ni z ničemer izkazal, da bi bili predpisani pogoji za revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča izpolnjeni. Le pavšalno zatrjevanje, da je odločitev sodišča oziroma organa za BPP nezakonita in nepravilna, še ne more biti osnova za presojo o tem, da ocena verjetnosti uspeha z revizijo, ki jo je opravil pristojni organ, ni pravilna. Ostale tožbene navedbe, ki se očitno nanašajo na druge (upravne in kazenske zadeve) pa niso predmet tega upravnega spora in jih zato sodišče pri odločanju ni moglo upoštevati.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sklepno sodišče še dodaja, da je organ za BPP tega sodišča z odločbo št. Bpp 119/2012-2 z dne 14. 8. 2012 tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu oprostitve plačila stroškov tega sodnega postopka zavrnil. 12. Glede tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse v tej zadevi pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 taksa v postopku odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

13. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 59. člena ZUS-1