Jedro

Ko izvršitelj ob poskusu oprave rubeža ugotovi, da dolžnika ni doma oziroma noče zaklenjenega stanovanja odpreti, najprej pusti poziv dolžniku tako, da mu ga pusti v njegovem hišnem predalčniku oziroma na ustreznem mestu z namenom, da se bo dolžnik lahko z njim seznanil. Ob ponovnem rubežu bi moral izvršitelj zaradi izogibanja nastalim stroškom v zvezi z neuspešnim(i) rubež(i) v skladu z odredbo sodišča nasilno vstopiti v zaklenjene prostore drugega dolžnika.

Rubež na drugem naslovu od predlaganega bi bil potreben, če bi izvršitelj ob opravi prvega izvršilnega dejanja (ali morebiti tudi že prej) ugotovil, da dolžnik na naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu za izvršbo, ne prebiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnikov zahtevek za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 18. 7. 2016 zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik. Navaja, da je izvršitelj dne 22. 3. 2016 pri obeh dolžnikih poskusil opraviti rubež premičnin, vendar ta ni bil izveden. Za prvega dolžnika je ugotovil, da je na naslovu stanovanjska hiša z vidno oznako dolžnika na poštnem nabiralniku in vratih, da naj bi bil na naslovu fiktivno prijavljen in najemnik. Izvršitelj mu je pustil obvestilo pred nasilnim vstopom. Za drugega dolžnika pa je izvršitelj ugotovil, da je na stanovanjski hiši vidna oznaka dolžnika na poštnem nabiralniku, a mu je dostop do hiše preprečevala ograja, zvonca pa ni bilo, zato je izvršitelj pustil obvestilo pred nasilnim vstopom. Ponovni rubež je izvršitelj opravljal 15. 6. 2016. Za prvega dolžnika je skozi okno fotografiral notranjost nepremičnine in ugotovil, da vrednost premičnin ne bi pokrila niti stroškov postopka in da torej ni predmetov, ki bi bili primerni za rubež. Za drugega dolžnika pa izvedel, da dolžnik na naslovu ni nikdar prebival, da ima tam le poštni nabiralnik, da ga sosedje ne poznajo in zaključil, da je dolžnik na tem naslovu neznan. Navaja, da niti ZIZ niti Pravilnik ne določata, ob katerem rubežu mora izvršitelj upoštevati odredbo o nasilnem vstopu. Da morajo biti okoliščine, ki utemeljujejo nasilni vstop skrbno pretehtane in da je treba upoštevati dostojanstvo dolžnika in drugih oseb, ki se jim ne sme povzročati nepotrebne škode ter stroškov. Meni, da mora biti nasilen vstop skrajno sredstvo, nujen, primeren in sorazmeren, da ne pride do prekomernega posega v dolžnikove pravice ali pravice tretjih. Meni, da je bila ocena izvršitelja, da rubeža ne opravi, ker pri prvem dolžniku predmeti ne zadoščajo za poplačilo stroškov rubeža, drugi dolžnik pa na naslovu rubeža nikoli ni prebival, pravilna. Z nasilnim vstopom bi po mnenju upnika kršil načelo sorazmernosti in le povečal stroške postopka. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilih prvega odstavka 288. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Natančneje je ta skrbnost opredeljena v 39. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik), kjer je določeno, da je to ravnanje na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika, pri čemer mora izvršitelj spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Izvršilna dejanja pa mora izvršitelj opravljati ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevanje ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače. Na podlagi četrtega odstavka 42. člena Pravilnika opravi izvršitelj izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru v primeru, ko dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, na podlagi odredbe sodišča. Odredbo sodišča o nasilnem vstopu lahko tako izvršitelj uporabi v primeru, ko so za to podane predpisane okoliščine, te pa so če dolžnik ni navzoč, ali je navzoč, pa stanovanja oziroma prostora noče odpreti in na ta način izvršitelja onemogoča pri opravi izvršilnih dejanj.

5. V konkretnem primeru je izvršitelj z odredbo o nasilnem vstopu izvršitelja razpolagal že s prejemom potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 29. 12. 2015 (r. št. 22 v spisu). Prvi rubež pri obeh dolžnikih opravljal 22. 3. 2016, a ta ni bil uspešen, ker dolžnika nista bila doma. Obema dolžnikoma je ob tej priložnosti tudi že pustil opozorilo pred nasilnim vstopom. Drugi rubež je izvršitelj opravljal 15. 6. 2016, pri čemer je za prvega dolžnika ob pogledu skozi okna ugotovil, da premičnine v prostorih niso primerne za rubež, ker ne bi pokrile niti stroškov postopka, zato rubeža ni opravil, glede drugega dolžnika pa zaključil, da je na naslovu neznan. Iz poročila izvršitelja izhaja, da so sosedje povedali, da tu ni nikoli bival, da ima le poštni nabiralnik in da ga osebno ne poznajo.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v situaciji, ko izvršitelj ob poskusu oprave rubeža ugotovi, da dolžnika ni doma oziroma noče zaklenjenega stanovanja odpreti, najprej v skladu s 73. členom Pravilnika pusti poziv dolžniku tako, da mu ga pusti v njegovem hišnem predalčniku oziroma na ustreznem mestu z namenom, da se bo dolžnik lahko z njim seznanil. To je v konkretnem postopku izvršitelj storil 22. 3. 2016 in bi ob ponovnem rubežu dne 15. 6. 2016 zaradi izogibanja nastalim stroškom v zvezi z neuspešnim(i) rubež(i) moral v skladu z odredbo sodišča nasilno vstopiti v zaklenjene prostore drugega dolžnika. Višje sodišče se pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da bi se v prostorih, ki skozi okno niso bili vidni, lahko nahajali predmeti, primerni za rubež. Ker izvršitelj odredbe za nasilni vstop ni izkoristil, ni mogoče zaključiti, da je bil rubež neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe (četrti odstavek Tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom), temveč iz razlogov na strani izvršitelja, ki dela ni opravil v skladu z določbami ZIZ in Pravilnika, zaradi česar ima prav sodišče prve stopnje, da upnik teh stroškov ne more uspešno terjati v povrnitev od dolžnika.

7. Za drugega dolžnika pa že iz poročila izvršitelja o neuspešnem rubežu z dne 22. 3. 2016 izhaja, da naj dolžnik na tem naslovu ne bi prebival, zato bi moral upnik v zahtevi za povrnitev stroškov utemeljiti, zakaj je bil (ponovni) rubež naslovu F., N., in z njim povezani stroški, za predmetni postopek sploh potreben. Tudi zato, ker je upnik v predlogu za izvršbo kot dolžnikov naslov prebivališča navedel naslov K., N. Rubež na drugem naslovu od predlaganega bi bil tako potreben šele takrat, če bi izvršitelj ob opravi prvega izvršilnega dejanja (ali morebiti tudi že prej) ugotovil, da dolžnik na naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu za izvršbo, ne prebiva, kar pa iz podatkov v spisu ne izhaja. Zato je bil dolžan upnik svojo zahtevo za povrnitev stroškov neuspešnega rubeža pri drugem dolžniku na drugem naslovu, utemeljiti (163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tega ni storil, potrebnosti priglašenih stroškov neuspešnega rubeža, in z njegovo izvedbo povezanih stroškov, sploh ni mogoče presoditi.

8. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo upnika in njegov zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ) zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).