Jedro

V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. V primerih, ko sodišče ve, da se ista terjatev poplačuje v več ločenih postopkih, mora paziti na to, kdaj in koliko je terjatev upnika poplačana.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu I. točke (glede odločitve o zavrženju ugovora po roku) ter v II. točki izreka sklep razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnice z dne 18. 12. 2017 glede plačil, navedenih pod zaporednimi številkami od vključno 52 do vključno 67 tabele (5. točka ugovora) zavrnilo, v preostalem delu pa je ugovor kot prepozen zavrglo (I. točka izreka), odločilo, da dolžnica sama krije svoje stroške vloge z dne 18. 12. 2017 in pritožbe z dne 15. 3. 2019 (II. točka izreka) ter zavrnilo predlog dolžnice z dne 24. 9. 2018 za ustavitev izvršbe (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o zavrženju ugovora v I. točki ter v II. točki izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnica. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika v tem delu ugodi oziroma podredno, da odločitev razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za upnika.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 29. 9. 2017 zoper dolžnico dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo glavnice v višini 61.607,77 EUR in pogodbenih zamudnih obresti v višini 2,5% na mesec od 25. 8. 2017 dalje do plačila, pogodbenih zamudnih obrestih od glavnice za obdobje od 8. 4. 2014 do 24. 8. 2017 v znesku 30.846,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 9. 2017 dalje do plačila ter vseh izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu.1 To se lahko zgodi tudi v primeru, ko se solidarna obveznost dolžnikov z izvršbo poplačuje v več ločenih izvršilnih postopkih, kot da gre za različne terjatve. Upnik lahko sicer povsem zakonito zahteva izpolnitev od kateregakoli solidarnega dolžnika ali od vseh, vendar je treba upoštevati, da obveznost preneha, ko jo eden izmed njih izpolni (395. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika torej vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. V primerih, ko sodišče torej ve, da se ista terjatev poplačuje v več ločenih postopkih, mora paziti na to, kdaj in koliko je terjatev upnika poplačana.

8. V konkretnem primeru tako pritožba utemeljeno opozarja, da so bila v okviru postopka Okrajnega sodišča v Domžalah In 73/2014, kjer se zoper solidarne dolžnike na podlagi istega izvršilnega naslova za isto terjatev vodi izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi, opravljena plačila in celo izdani sklepi o ustavitvi izvršbe zaradi opravljenih plačil, ki pa jih upnik v celoti ni upošteval pri izračunu svoje terjatve, kot jo zahteva v predmetnem predlogu za izvršbo in za katero je bila s pravnomočnim sklepom o izvršbi zoper dolžnico dovoljena izvršba. Nenazadnje pa je upnik določena sporna plačila, opravljena s strani glavnega dolžnika iz postopka In 73/2014, že sam upošteval tekom predmetnega postopka, ko je v svoji vlogi z dne 29. 10. 2018 predložil nov obračun svoje terjatve, popravljen z vlogo z dne 30. 10. 2018 (iz katerega izhaja, da dolžnica dolguje glavnico v višini 47.722,90 EUR in zamudne obresti v višini 35.980,75 EUR). Do navedene vloge upnika, kjer je svoj zahtevani dolg znižal, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, kar sodišču očita tudi pritožnica.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice ugodilo in odločitev o zavrženju ugovora po roku ter posledično odločitev o stroških ugovornega in pritožbenega postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje v skladu z navedenimi napotki izračuna višino še neplačane terjatve upnika, katero je le ta po izvršilnem naslovu v skladu z materialnopravnimi določbami OZ še vedno upravičen zahtevati od solidarne dolžnice.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj odločbo VSL Sklep I Ip 714/2018 z dne 29. 3. 2018.