Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrnitev v prejšnje stanje je dopustna le pri zamudi prekluzivnih zakonskih rokov, ne pa tudi pri zamudi sodnih rokov, ki jih je mogoče podaljšati.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zoper ta sklep se smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj in predlaga spremembo. Zatrjuje, da je znesek 40.000,00 SIT težko plačati v enkratnem znesku, razen tega pa je predlagatelj zmotno menil, da si bosta z nasprotnim udeležencem stroške za izvedenca delila. To je bil razlog, da je prišlo do zamude s plačilom. Konec koncev je neekonomično, da znesek 40.000,00 SIT leži na žiro računu sodišča. Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da se predlagatelj ne more sklicevati na nepoznavanje računa, na katerega bi moral nakazati predujem za stroške izvedenca. Ne le, da je bil o tem obveščen že z dopisom z dne 8.4.1993, bi tudi njegova pooblaščenka, ki je odvetnica, morala ta račun bodisi poznati, bodisi se o njem pozanimati. Nepoznavanje računa tako nikakor ne more biti opravičljiv razlog za zamudo s plačilom predujma.
Sicer pa je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le pri zamudi prekluzivnih zakonskih rokov, ne pa tudi pri zamudi sodnih rokov, ki jih je mogoče podaljšati (2. odst. 111. čl. ZPP). Ker predlog za vrnitev v prejšnje stanje tako niti ni dovoljen, bi ga moralo sodišče prve stopnje zavreči (1. odst. 121. čl. ZPP). Vendar s tem, ko ga je zavrnilo ni zagrešilo take kršitve postopka, ki bi jo bilo treba upoštevati po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP).