Jedro

V tem kolektivnem delovnem sporu je predlagatelj zahteval razveljavitev sklepa nasprotnega udeleženca, s katerim je nasprotni udeleženec ugotovil, da predlagatelj ni reprezentativni sindikat znotraj podjetja H. d. d.. Po določbi 6. člena ZRSin so reprezentativni tisti sindikati, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti, neprekinjeno delujejo najmanj šest mesecev, so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov ter imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona. Ob pogojih iz 6. člena ZRSin se kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge dejavnosti ali poklica (8. člen ZRSin). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec sam ustvaril okoliščine, zaradi katerih predlagateljeve prisotnosti ne zaznava, zato mu ni mogoče pritrditi, da predlagatelj že šest mesecev neprekinjeno ne deluje. Poleg tega je predlagatelj združen v konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države v dejavnosti kovinske industrije Slovenije, pogoj 15 % članstva za reprezentativnost pa je predpisan le za tiste sindikate, ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov (9. člen ZRSin). Sodišče prve stopnje je zato pravilno razveljavilo sklep nasprotnega udeleženca, s katerim je nasprotni udeleženec ugotovil, da predlagatelj pri njem ni reprezentativen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep nasprotnega udeleženca brez datuma, vročen predlagatelju 2. 2. 2015, s katerim je nasprotni udeleženec ugotovil, da predlagatelj pri njem ni reprezentativen (I. točka izreka). Odločilo je, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti njegove stroške postopka v višini 831,01 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve enakega varstva pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in predlagatelju naloži v plačilo stroške postopka, podrejeno da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Glede zastopanja predlagatelja je sodišče prve stopnje zaključilo, da je A.A. predsednik predlagatelja in da je zato imel pooblastilo za vložitev predloga. Sodišče prve stopnje je štelo, da je predlagatelj 1. 12. 2012 izvedel občni zbor, na katerem je bil A.A. podaljšan mandat. Strinja se z ugotovitvijo, da je A.A. 25. 2. 2008 prenehal mandat, kar pomeni, da je bil od 26. 2. 2008 predlagatelj brez predsednika in brez zakonitega zastopnika. Nasprotni udeleženec se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil dne 1. 12. 2012 v hotelu B. izveden zbor članov, na katerem naj bi bil A.A. podaljšan mandat. Sodišče prve stopnje je izrecno zaključilo, da je A.A. 25. 2. 2008 mandat prenehal, zato mu 1. 12. 2012 ni mogel biti podaljšan. Gre za nasprotje v razlogih sodbe, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagatelj je šele na drugem naroku za glavno obravnavo vložil listine (vabilo na zbor članstva, elektronsko sporočilo, ponudba menijev, račun B. z dne 11. 12. 2012 in seznam udeležencev) in kljub nasprotovanju nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje te listine upoštevalo pri odločitvi. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče nepravilno uporabilo določbo 286. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Nasprotni udeleženec je po naroku 19. 6. 2015 grajal bistveno kršitev ZPP. Z zapisnikom zbora, ki naj bi bil 1. 12. 2012, je predlagatelj očitno ves čas razpolagal in bi ga v spis lahko vložil že na prvem naroku za glavno obravnavo. Dokazno breme, da je zbor članstva dne 1. 12. 2012 dejansko bil, je na strani predlagatelja. Iz priloženih izjav, predvsem iz izjave C.C., overovitelja zapisnika, izhaja, da zapisnika o srečanju, katero naj bi se odvijalo 1. 12. 2012, nikoli ni bilo in ga sam nikoli ni prejel. Niso se odvijale volitve, ni se glasovalo in ne preverjalo prisotnosti zaradi zagotovitve sklepčnosti. Nasprotni udeleženec izjav do konca obravnave ni mogel predložiti, saj sodišče do konca glavne obravnave ni odločilo, ali bo navedbe in listinske dokaze, katere je predlagatelj vložil v spis na drugem naroku, upoštevalo kot dokaz ali ne. Zato meni, da so predložene pisne izjave pravočasne, skladno z določbo 337. člena ZPP.

Nasprotni udeleženec se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je predlagatelj reprezentativen sindikat pri nasprotnem udeležencu, ker je združen v konfederacijo sindikatov - D., ki je reprezentativna za območje države v dejavnosti kovinske industrije Slovenije. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb ZRSin in sicer prvega in drugega odstavka 9. člena ter 6. člena zaključilo, da je pogoj 15 % članstva delavcev za reprezentativnost predpisan le za tiste sindikate pri delodajalcu, ki niso vključeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov. Tako stališče je zmotno. Izpostavlja dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 16. 9. 2014, v katerem je jasno navedeno, da mora sindikat pri delodajalcu izpolnjevati minimalno število članov, ne glede na to, ali je vključen v zvezo oziroma konfederacijo sindikatov ali ne. Do tega dokaza nasprotnega udeleženca se sodišče prve stopnje ni opredelilo in v sodbi ni navedlo razlogov v zvezi s tem, čeprav gre za odločilno dejstvo, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Nasprotni udeleženec se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, češ, da ni dokazal, koliko delavcev je zaposloval na dan sprejema izpodbijanega sklepa.

V kolikor bi sodišče štelo, da je pravno relevantno, ali je stanje števila zaposlenih delavcev na dan 7. 4. 2015 enako kot na dan sprejema sklepa, bi moralo toženo stranko pozvati, naj svoje navedbe v zvezi s tem ustrezno dopolni, česar pa sodišče ni storilo. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker ni uporabilo določbe 285. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Glede (ne)delovanja predlagatelja nasprotni udeleženec navaja, da je zmotna ugotovitev, da je v konkretnem primeru za presojo, ali sindikat deluje ali ne, relevantno obdobje druge polovice leta 2014. Iz vsebine sklepa izhaja, da je bil sprejet 25. 11. 2014, kar pomeni, da bi bilo lahko relevantno obdobje od 25. 5. 2014 dalje, saj je potrebno upoštevati čas, ko je bil sklep sprejet in ne čas, ko je bil sklep vročen predlagatelju. Nasprotni udeleženec pa je sicer dokazal, da je predlagatelj že dlje časa povsem pasiven, da ne deluje in da na pozive in dopise nasprotnega udeleženca sploh ne reagira. Ker tudi v AJPES-u ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil zakoniti predsednik predlagatelja in ker predlagatelj na poziv 19. 9. 2014 ni odreagiral, je nasprotni udeleženec utemeljeno zaključil, da predlagatelj ne deluje, pri čemer nasprotni udeleženec ne more trpeti negativnih posledic, v kolikor se sklicuje na podatke, vpisane v javni register.

Da A.A. in ostali nimajo prepovedi vstopa kaže tudi to, da se je lahko udeležil volitev člana sveta delavcev, omogočen mu je bil tudi prevzem pošte. Glede na to, da je A.A. in še nekateri drugi na čakanju, se vsak njegov prihod k nasprotnemu udeležencu šteje za prihod izven delovnega časa, zato se mora najaviti v vratarnici, da se mu zagotovi spremstvo.

Predlagatelj v zvezi s tem, da deluje, ni predložil nobenega dokaza, pri čemer zgolj izpoved A.A. in E.E., ki trdita, da sta predsednik in član izvršilnega odbora sindikata, ob odsotnosti drugih dokazov ne more potrjevati, da sindikat deluje. Prilaga pisne izjave F.F. z dne 22. 7. 2015, G.G. z dne 20. 7. 2015 in C.C. z dne 17. 7. 2015. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da meja 15 % članstva zaposlenih v organizaciji, da se izpolnijo pogoji za reprezentativnost, velja samo za sindikat, ki ni pridružen zvezi ali konfederaciji. Sklicuje se na sodbo VDSS opr. št. X Pdp 245/2015. Med strankama v postopku ni bilo sporno, da je predlagatelj v tako konfederacijo tudi vključen. Prilaga dopis nasprotnega udeleženca z dne 25. 8. 2015 in sklep nasprotnega udeleženca z dne 23. 7. 2015. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec v pritožbi, pri tem pa je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in katere uveljavlja pritožba, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je izpodbijana odločitev materialno pravno pravilna in zakonita.

6. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, je povsem razumljiva in ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. V tem kolektivnem delovnem sporu je predlagatelj zahteval razveljavitev sklepa nasprotnega udeleženca, brez datuma, vročenega predlagatelju 2. 2. 2015, na podlagi katerega je nasprotni udeleženec sklenil, da predlagatelj ni reprezentativni sindikat znotraj podjetja H. d. d., I. 8. Iz sklepa nasprotnega udeleženca (brez datuma) je razvidno, da se sindikat že več let ne odziva na povabila za sodelovanje v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev ter da je v navedeni sindikat trenutno včlanjenih manj kot 15 % zaposlenih pri delodajalcu, zato več ne izpolnjuje zakonskih pogojev reprezentativnosti.

9. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo in razveljavilo sklep nasprotnega udeleženca, s katerim je nasprotni udeleženec ugotovil, da predlagatelj pri njem ni reprezentativen. Ugotovilo je, da je nasprotni udeleženec sam ustvaril okoliščine, zaradi katerih predlagateljeve prisotnosti ne zaznava, zato mu ni mogoče pritrditi, da predlagatelj že šest mesecev neprekinjeno ne deluje. V kolikor delodajalec dvomi v reprezentativnost sindikata, bi moral sindikat obvestiti in zahtevati dokaze o pogoju iz 6. člena Zakona o reprezentativnosti sindikata (ZRSin, Ur. list RS, št. 13/93), katere naj sindikat ne bi izpolnjeval. 10. Po določbi 6. člena ZRSin so reprezentativni tisti sindikati, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti, neprekinjeno delujejo najmanj šest mesecev, so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov ter imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona. Število članov iz zadnje alineje dokazuje sindikat na podlagi podpisanih pristopnih izjav svojih članov. Ob pogojih iz 6. člena ZRSin se kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge dejavnosti ali poklica (8. člen ZRSin).

11. Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da predlagatelj ne izkazuje, da je predsednik predlagatelja A.A., kar pomeni, da ni mogel podpisati pooblastila za vložitev tožbe. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil A.A. podaljšan mandat na zboru članov sindikata 1. 12. 2012. Do navedenega zaključka je prišlo po izvedbi dokazov z zaslišanjem predsednika predlagatelja in priče E.E., ki je ročno pisal zapisnik poteka zbora. Nasprotni udeleženec je nasprotoval zatrjevanju predlagatelja, da je bil 1. 12. 2012 dejansko izveden zbor članstva, ker za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, predlagatelj pa je šele na drugem naroku za glavno obravnavo predložil dokazila v zvezi z izvedbo zbora dne 1. 12. 2012, torej po stališču nasprotnega udeleženca prepozno. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP. Nasprotni udeleženec je v skladu z določbo 286. b člena kršitev uveljavljal na naroku 19. 6. 2015. Predlagatelj je kot dokaz, da je zbor dejansko potekal 1. 12. 2012 predlagal zapisnik zbora z dne 1. 12. 2012, ki pa naj bi se nahajal v posesti nasprotnega udeleženca, zato je predlagal, da ga predloži nasprotni udeleženec. Ker dokaza v prostorih sindikata pri nasprotnem udeležencu ni bilo, je predlagatelj predlagal nov dokaz - ročni zapis zbora z dne 1. 12. 2012, zato po oceni pritožbenega sodišča ne gre za kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP.

V skladu s 3. členom Konvencije št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic imajo delavske in delodajalske organizacije pravico, da sprejmejo statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Nasprotni udeleženec zato ni pristojen posegati v notranjo organizacijo sindikata, pooblastilo za vložitev predloga pa lahko uspešno izpodbijajo le člani sindikata. Ker je sindikat, pa tudi nasprotni udeleženec, dejansko štel A.A. za predsednika sindikata (sam mu je na domači naslov pošiljal pošto v zvezi z delovanjem sindikata), je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je imel predsednik predlagatelja pooblastilo za vložitev predloga za razveljavitev sklepa.

12. Predlagatelj je združen v konfederacijo sindikatov - D., ki je reprezentativna za območje države v dejavnosti kovinske industrije Slovenije, pogoj 15 % članstva za reprezentativnost pa je predpisan le za tiste sindikate, ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov (9. člen ZRSin), zato so pritožbene navedbe o zmotnem stališču sodišča prve stopnje v zvezi s tem, neutemeljene.

13. Po določbi 2. alineje 6. člena ZRSin so reprezentativni tisti sindikati, ki neprekinjeno delujejo zadnjih šest mesecev. Glede na datum izdaje sklepa nasprotnega udeleženca - 25. 11. 2014, da sindikat predlagatelja ni reprezentativni sindikat znotraj podjetja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je sindikat v zadnjih šestih mesecih pred izdajo sklepa deloval glede na razmere, ki jih je nasprotni udeleženec sam povzročil. Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na izpovedih predsednika sindikata A.A. in priče E.E., da je sindikat deloval v okviru danih razmer.

14. Pritožbeno sodišče novih dokazov v pritožbi (pisne izjave delavcev) nasprotnega udeleženca ni upoštevalo, saj ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP (prvi odstavek 337. člena ZPP).

15. Ker torej niso podani razlogi, ki jih navaja pritožba niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

17. Odgovor predlagatelja na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).