Jedro

Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja lahko pripelje do tega, da je izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, to pa pomeni kršitev postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani št. ... z dne ....

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Celje št. ... z dne ..., s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši za delavnico za popravilo peči za centralno kurjavo na parcelni številki 641/6 k.o. ....

V tožbi tožnik navaja, da ne more soglašati z odločbama izdanima v upravnem postopku. Obe odločbi namreč ignorirata meritve, ki so bile opravljene, ko se je ugotavljala hrupnost oziroma celotno mnenje Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja iz Maribora. Omenjena organizacija je pooblaščena in strokovno usposobljena za dajanje ocene o hrupu pa v svoji ekspertizi ni zapisala ničesar odklonilnega v smislu sanitarnih pogojev željenega funkcioniranja tožnika. Upravni organ bi zato moral, če je že hotel odločati, kakor je, pridobiti ustrezno strokovno analizo stanja in prognozo in z njo prepričati tožnika, da v svoji zahtevi nima prav. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Kot prvo je sodišče ugotovilo, da postopek ni tekel v skladu z ustreznimi določbami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/986 in Uradni list RS, št. 26/90).Že v zahtevi za lokacijsko dovoljenje bi namreč moral po določbi 53. člena tega zakona investitor navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta, pa tega ni storil. Zato bi že prvostopni upravni organ moral glede na določbo 1. odstavka 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku tožnika pozvati, da vlogo ustrezno dopolni. Če bi bila vloga ustrezno dopolnjena, ne bi prišlo do situacije, ko je tudi lokacijska dokumentacija pripravljena v nasprotju z namenom spornega objekta. Iz dokumentacije je namreč razvidno, da naj bi bil objekt namenjen za popravilo peči za centralno kurjavo, dočim je iz vseh ostalih navedb tako tožnika, soseda A.I., pa tudi strokovnega mnenja Centra za ekologijo in varstvo okolja pri inštitutu za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor o prognozi širjenja hrupa v okolje za novo ključavničarsko delavnico razvidno, da gre za sestavo in izdelavo peči za centralno ogrevanje. Ker gre za dva povsem različna namena uporabe objekta in se hrupnost pri obeh dejavnostih močno razlikuje, je ugotovitev namena objekta bistvena za izdajo pravilne in zakonite odločbe.

Napak, do katerih je prišlo že v postopku na prvi stopnji, tožena stranka ni odpravila. Tožena stranka je svojo odločitev, s katero je zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa, ki je zavrnil zahtevek za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši za delavnico za popravilo peči za centralno kurjavo, utemeljila tudi z mnenjem Centra za ekologijo in varstvo okolja pri Inštitutu za varstvo pri delu in varstvu okolja Maribor, ki pa opredeljuje kot namen delavnice sestavo in izdelavo peči za centralno ogrevanje. S tem je postalo vprašljivo ugotovljeno dejansko stanje, saj gre prvič za različne namene delavnice, drugič pa tudi samo strokovno mnenje ni povsem konsistentno. Opozoriti je samo na nedoslednost na strani 4, kjer je predvidena "doba" ravnanja s kladivom do 30 minut na dan, na strani 5 pa, pri oceni pogojev hrupa posameznih delovnih postopkov, ročno ravnanje s kladivom omeji na čas do 15 minut na dan. Tako vodenje postopka pa je seveda moralo pripeljati do kršitve prvega odstavka 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku, saj je dispozitiv izpodbijane odločbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Zato je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo, sicer iz drugih razlogov, kot jih navaja tožnik odpravilo, da bo tožena stranka lahko odpravila ugotovljene pomanjkljivosti. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (uradni list RS, št. 1/91-I).