Izbris fotografij osebne izkaznice

Datum

22.04.2025

Številka

07121-1/2025/477

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 4. 4. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izbrisa fotografij vaše osebne izkaznice, ki so bile narejene ob predaji izposojenih gradbenih pripomočkov. Ker ste izposojene stvari že vrnili, želite, da podjetje fotografije vaše osebne izkaznice izbriše.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V okviru pravice do izbrisa lahko od upravljavca zahtevate, da izbriše fotografijo oziroma kopijo vaše osebne izkaznice. Pravico do pozabe oziroma pravico do izbrisa ureja 17. člen Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše njegove osebne podatke.

Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja, informacije oziroma zavrnilni odgovor pa vam mora posredovati najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve. Če vam upravljavec na zahtevo za izbris ne odgovori v enomesečnem roku, lahko pri IP vložite pritožbo.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da ZVOP-2 glede obdelave osebnih podatkov iz uradnega identifikacijskega dokumenta v drugem odstavku 94. členu določa, da sme upravljavec, ki izvaja z zakonom predpisano nalogo, za namen identifikacije posameznika prepisati, kopirati ali drugače obdelati podatke iz njegovih uradnih identifikacijskih dokumentov. Drugi odstavek 94. člena ZVOP-2 lahko torej predstavlja pravno podlago za kopiranje in druge oblike obdelave (npr. hrambo) osebnih podatkov iz uradnih identifikacijskih dokumentov v povezavi z ustreznim področnim predpisom.

Nadalje kopiranje osebne izkaznice podrobneje ureja Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11, 41/21, 199/21 in 17/25; v nadaljevanju: ZOIzk-1), ki v 4. členu določa, da smejo upravljavci zbirk osebnih podatkov osebne izkaznice kopirati samo v primerih, ki jih določa zakon (v takšnih primerih torej ni treba dodatno pridobiti še privolitve imetnika osebne izkaznice). Izjemoma je kopiranje osebne izkaznice dopustno tudi brez izrecne podlage v drugem področnem zakonu, in sicer to velja za notarje in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje istovetnosti državljana. Kot določa tretji odstavek 4. člena je osebno izkaznico za vnaprej določene namene dovoljeno kopirati tudi na podlagi pisne privolitve imetnika osebne izkaznice. Ob kopiranju osebne izkaznice je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija osebne izkaznice ne bo uporabljala za druge namene, upravljavec pa je na vlogo imetnika osebne izkaznice dolžan izdati potrdilo o kopiji osebne izkaznice, na katerem je naveden namen rabe in rok hrambe kopije.

Glede izbrisa fotografije oziroma kopije vaše osebne izkaznice pojasnjujemo, da lahko v okviru pravice do izbrisa od upravljavca zahtevate, da izbriše fotografijo oziroma kopijo vaše osebne izkaznice. Pravica do pozabe oziroma pravica do izbrisa je urejena v 17. členu Splošne uredbe, in sicer določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

-osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

-posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

-posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2);

-osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

-osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

-osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1).

Kot izhaja iz navedenega, lahko torej od upravljavca zahtevate izbris, če na primer zbrani osebni podatki (fotografija osebne izkaznice) niso več potrebni za izpolnitev namena, za katerega so bili zbrani (na primer za zagotovitev vračila izposojenih predmetov). V kolikor je bil namen obdelave dosežen z vračilom izposojenih predmetov, podjetje fotografije ne potrebuje več in jo mora izbrisati, razen če bi obstajale druge zakonske zahteve za hrambo.

Ob tem izpostavljamo, da pravica do pozabe oziroma izbrisa ni neomejena. Splošna uredba v tretjem odstavku 17. člena določa, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna:

-za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

-za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

-iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

-za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 9(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

-za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja, informacije oziroma zavrnilni odgovor pa vam mora posredovati najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZVOP-2 mora odločitev upravljavca vsebovati razloge zanjo in informacijo o pravici do pritožbe ter roku za njeno vložitev. Če vam upravljavec na zahtevo za izbris ne odgovori v enomesečnem roku, lahko pri IP vložite pritožbo. Pritožba pri IP je mogoča tudi zoper zavrnilni odgovor upravljavca, vložiti pa jo je treba v roku 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora upravljavca. Za pomoč vam pošiljamo povezavo do naše spletne strani, kjer lahko najdete obrazce za uveljavljanje vaših pravic: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka