Jedro

Sodišče mora stranko obvestiti, da poizvedbe, ki jih je predlagala zaradi ugotovitve naslova in podatkov o zaposlitvi nasprotne stranke niso bile uspešne, in ji določiti rok, da predlaga nove ukrepe, ne pa ustaviti postopka že zato, ker je bil rezultat poizvedb o naslovu enak naslovu, ki ga je sporočila stranka in se je zanj že izkazalo, da na njem druga stranka ne prebiva. Ker sodišče v konkretnem primeru ni ravnalo tako, stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, to pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 24.8.1998, ker ni moglo opraviti izvršbe, saj sklepa o izvršbi dolžniku ni bilo mogoče vročiti na naslovu, ki ga je v predlogu navedel upnik. Isti naslov je upnik navedel tudi po pozivu sodišča, naj sporoči pravilen dolžnikov naslov. Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je pred iztekom roka, ki ji ga je določilo sodišče, sporočila pravilen naslov dolžnikovega prijavljenega stalnega prebivališča s prošnjo, da sodišče ob morebitnem ponovnem neuspešnem vročanju poskuša samo pridobiti relevantne podatke pri pristojnih institucijah, saj upnica glede na Zakon o varovanju osebnih podatkov tega ne more. Sodišče bi moralo upnico ponovno pozvati, naj dopolni oziroma popravi predlog. Ob tem bi samo moralo poskušati opraviti vročitev po sodnem kurirju. Šele ko upnica po seznanitvi z neuspešnimi poizvedbami sodišča prve stopnje ne bi popravila predloga, bi sodišče lahko ustavilo izvršbo. Le tako bi upnik lahko uporabil možnosti, ki jih ima na podlagi zakona in na primer predlagal postavitev začasnega zastopnika. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v smislu 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98). Upnica je namreč v roku, ki ji ga je določilo sodišče, da sporoči pravilen dolžnikov naslov, ponovno sporočila isti naslov in hkrati predlagala naj sodišče o tem, kje dejansko živi oziroma je zaposlen, opravi poizvedbe. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje poizvedbe sicer opravilo, vendar upnice ni obvestilo o tem, da niso bile uspešne, temveč je izvršbo ustavilo, s tem pa ji je onemogočilo, da predlaga druge ukrepe za uspešno izvedbo izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje bo zato v novem postopku moralo upnico obvestiti o rezultatu poizvedb in ji določiti rok, v katerem bo lahko predlagala druge ukrepe, ki bodo eventualno omogočali nadaljevanje postopka. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.