Jedro

Ne glede na to, da iz zemljiške knjige sicer izhaja, da je na nepremičnini vknjižena hipoteka ter zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, to (samo po sebi) še ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s premoženjem v tem smislu, da bi bilo to mogoče upoštevati kot okoliščino, zaradi katere se po zakonu premoženja v takem primeru ne bi upoštevalo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica ne v prošnji ne v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi v smislu tretjega odstavka 14. člena lahko utemeljeno kazale na to, da gre za premoženje, s katerim tožnica oziroma njen mož dejansko ne bi mogla razpolagati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani I 11921/2005, zaradi izterjave 6.596,56 EUR s pp ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je na podlagi podatkov GURS in elektronsko vodene zemljiške knjige organ za BPP ugotovil, da je tožničin mož do celote lastnik nepremičnine s parc. št. 1119/3, št. stavbe 592, št. dela stavbe 1, k. o. ..., ki v naravi predstavlja restavracijo, gostilno, uporabna površina nepremičnine pa znaša 587 m2. Tožnica in njen mož v tem objektu (restavracija, gostilna) ne prebivata, tržna vrednost po podatkih, pridobljenih s strani GURS, pa znaša 441.093,49 EUR. Organ za BPP je v skladu s petim odstavkom 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) to nepremičnino obravnaval kot premoženje, ki se upošteva v konkretnem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da navedeno premoženje tudi ne predstavlja izjeme po 27. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), saj vrednost nepremičnine presega mejni znesek 50.000 EUR. Tako je organ za BPP zaključil, da je tožnica že z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presegla višino mejnega zneska 14.042,88 EUR, kar po določbi 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da ji je bilo v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani naloženo plačilo predujma za izvedenca finančne stroke. Ker denarnih sredstev za to nima, je vložila prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka. Je zelo slabega premoženjskega položaja, sicer upokojenka s skromno pokojnino. Prav tako ima zelo majhno pokojnino njen mož. Navaja še, da ima hude zdravstvene težave, zaradi katerih je nezmožna za delo, ima pa tudi povečane izdatke. Mož je res lastnik nepremičnega premoženja, vendar je to premoženje zdaj v postopku izvršbe in obremenjeno z velikimi hipotekami. Iz naslova lastništva nima mož nobenih dohodkov, pač pa zgolj velike izdatke. Sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijano odločbo in odloči, da je toženka dolžna ugoditi njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč ter ji povrniti stroške postopka. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Toženka je na podlagi poziva sodišča po 38. členu ZUS-1 dostavila upravni spis zadeve in odgovorila, da vztraja pri svoji odločitvi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč tožnici zaradi preseganja zakonsko predpisanega limita za odobritev brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP je namreč v postopku ugotovil in upošteval, da je tožničin družinski član - mož, lastnik nepremičnine s parc. št. 1119/3, k. o. ..., št. stavbe 592, št. dela stavbe 1, ki v naravi predstavlja restavracijo oziroma gostilno uporabne površine 587 m2, tožnica in njen mož pa tu ne prebivata. Tržna vrednost nepremičnine znaša po podatkih GURS 441.093,49 EUR. Tožnica teh ugotovitev organa za BPP, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe, v tožbi ne prereka (torej so nesporne), navaja pa, da je slabega finančnega položaja ter da njen mož kot lastnik nepremičnin iz tega naslova nima nobenih dohodkov, pač pa je premoženje predmet izvršilnih postopkov in obremenjeno z velikimi hipotekami.

6. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek). Skladno s 14. členom se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek). Iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pa izhaja, da premoženje prosilca za brezplačno pravno pomoč in njegovih družinskih članov ne sme dosegati niti presegati 14.042,88 EUR, sicer ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. 7. Sodišče pritrjuje stališču organa za BPP, da ne glede na to, da iz zemljiške knjige sicer izhaja, da je na nepremičnini s parc. št. 1119/3, k. o. ... vknjižena hipoteka ter zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, to (samo po sebi) še ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s premoženjem v tem smislu, da bi bilo to mogoče upoštevati kot okoliščino, zaradi katere se po zakonu premoženja v takem primeru ne bi upoštevalo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.1 Skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Vendar tožnica ne v prošnji ne v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi v smislu tretjega odstavka 14. člena lahko utemeljeno kazale na to, da gre za premoženje, s katerim tožnica oziroma njen mož dejansko ne bi mogla razpolagati, Iz vloge - prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki se nahaja v dokumentaciji spisa, je razvidno, da med podatki za tožničinega moža kot družinskega člana celo sploh ni navedeno, da bi bil lastnik kake nepremičnine poleg stanovanja oziroma hiše, v kateri živi, in kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki daje dohodke, čeprav je na podlagi uradnih evidenc organ za BPP ugotovil drugače in v tožbi teh ugotovitev tožnica ne prereka. Breme zatrjevanja in dokazovanja tovrstnih okoliščin pa je glede na citirani tretji odstavek 14. člena ZBPP na tožnici kot prosilki za brezplačno pravno pomoč. Nepremičnina s parc. št. 1119/3, k. o. ... ob uporabi določb ZUPJS (17., 18. člen) po povedanem tako predstavlja premoženje, ki ga je organ za BPP moral upoštevati kot relevantno premoženje pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice v konkretnem primeru, in tožbenim navedbam o slabem premoženjskem stanju tožnice glede na to ni mogoče slediti.

8. Ker je sodišče torej presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna ter na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

9. V tožbi predlaganih dokazov sodišče ni izvedlo, ker na odločitev ne bi mogli v ničemer vplivati. Namreč sodišče je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe lahko presodilo že na podlagi tožbenih navedb, ki jih dokazi (z zaslišanjem tožnice, njenega moža) ne morejo dopolnjevati oziroma nadomeščati (saj sodišče z dokazi ugotavlja obstoj zatrjevanih dejstev), ter izpodbijane odločbe in podatkov iz upravnega spisa. Poleg tega glede predlaganih zaslišanj tožnica niti ni konkretno in substancirano navedla, kaj naj bi se z njimi dokazovalo. Podatki o dohodkih tožnice in njenega moža pa za odločitev v obravnavanem primeru niso pravno relevantni, niti niso sporni, enako velja za podatke o sodnem izvršilnem postopku, v zvezi s katerim je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč; izpodbijana odločba namreč temelji na ugotovitvah o premoženju tožnice in njenega moža. 10. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. O prošnji za oprostitev plačila sodnih taks v zadevnem upravnem sporu sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. 1 Tako že ustaljena sodna praksa, na primer: sodba Vrhovnega sodišča X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014, sodba Upravnega sodišča II U 52/2017 z dne 14. 2. 2017, sodba Upravnega sodišča II U 174/2016 z dne 24. 8. 2016.