Jedro

Cena je denarna vrednost premoženja, ki se oblikuje na trgu, to pa je tista vrednost, ki jo je kupec pripravljen plačati. V danem primeru je večkratni neuspešni poskus prodaje dolžničinih nepremičnin pokazal, da kupcev, ki bi bili zainteresirani za nakup dolžničinih nepremičnin po ocenjeni tržni vrednosti, ni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu upraviteljice, da se opravi ponovna prodaja dolžničinih nepremičnin na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini ocenjene likvidacijske vrednosti nepremičnin. Upničinemu pavšalnemu zatrjevanju, da se s prodajo dolžničinih nepremičnin po izredno nizki izklicni ceni ne sledi načelom in namenu stečajnega postopka, zato ni mogoče slediti. V sklepu o prodaji določen način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) pa omogoča prodajo nepremičnin tudi po višji ceni od izklicne, kot je to pravilno poudarilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor ločitvene upnice A. A. z dne 15. 1. 2020 (PD 155) zavrnilo.

2. Upnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom o prodaji - dodatni St ... z dne 6. 1. 2020 o prodaji dolžničinih nepremičnin in sicer stanovanja kot dela št. 10 stavbe št. 000, na naslovu ..., ID znak: del stavbe 0000-000-10, v deležu do celote (1/1), skupaj s pripadajočo solastnino na splošnih skupnih delih stavbe, ter treh zemljiških parcel, odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, da se nepremičnine prodajajo v kompletu in izklicna cena za vse nepremičnine skupaj določi v višini 38.905,49 EUR, varščina pa v višini 3.890,55 EUR ter da znesek, za katerega se izklicna cena po posameznem koraku dražbe zvišuje, znaša 1.000,00 EUR ali mnogokratnik tega zneska.

5. Ločitvena upnica A. A. je proti sklepu vložila ugovor. Navedla je, da 38.903,49 EUR ni najvišja možna izklicna cena, da mora upraviteljica poskušati prodati dolžničine nepremičnine po znatno višji ceni, saj je to edino upanje upnice, da dobi vsaj delno poplačilo dolga, glede na to, da je ločitvena upnica banka X. prva pridobila ločitveno pravico.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa, s katerim je upničin ugovor zavrnilo, navedlo, da upnica ne ugovarja ugotovitvi sodišča, da je izklicna cena, ki jo je določilo v (devetem) dodatnem sklepu o prodaji, enaka vrednosti premoženja, ocenjeni na podlagi likvidacijske vrednosti. Nato se je sklicevalo na obrazložitev sklepa o prodaji z dne 6. 1. 2020, v katerem je pojasnilo, da se je dolžničino premoženje prvič prodajalo že na podlagi sklepa o prodaji z dne 28. 8. 2017, s katerim je odločilo, da se dolžničino premoženje proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb in da se ta postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen. Ker postopek zavezujočega zbiranja ponudb ni bil uspešen, je s sklepom o prodaji z dne 29. 10. 2018 nato odločilo, da se premoženje proda na podlagi javne dražbe z izklicno ceno v višini 79.000,00 EUR. Tudi javna dražba ni bila uspešna. Prav tako ni bila uspešna javna dražba z izklicno ceno 67.150,00 EUR po sklepu z dne 17. 1. 2019. Tudi prodaja nepremičnin, opravljena po etažiranju dolžničine nepremičnine in predložitvijo nove cenitve za nepremičnino - stanovanje št. 10 stavbe št. 000 na naslovu ..., z izklicno ceno 51.005,49 EUR, določeno na podlagi ocenjene tržne vrednosti, ni bila uspešna. Zato je upraviteljica predlagala ponovno prodajo na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, določene v višini 38.905,49 EUR, ki predstavlja ocenjeno likvidacijsko vrednost nepremičnin.

Sodišče prve stopnje je poudarilo, da v primeru izkazanega zanimanja za nakup nepremičnin po sklepu z dne 6. 1. 2020, glede na predlagan način prodaje, ni ovire, da se nepremičnine unovčijo tudi po višji ceni od izklicne, torej tudi po ceni 50.000,00 EUR, kot njihovo vrednost ocenjuje ločitvena upnica, ali celo višji, če bo na trgu izkazan interes, saj navzgor izklicna cena ni omejena.

7. Pritožnica navaja, da je glavni razlog, ki ga je navedla v ugovoru zoper sklep o prodaji, ta, da mora stečajni postopek slediti čim večjemu poplačilu vseh upnikov, da mora upravitelj zasledovati načelo zagotavljanja najboljšega poplačila upnikov ter da bi moralo sodišče spremeniti svojo prvotno odločitev, glede na to, da se s prodajo dolžničinih nepremičnin po izredno nizki izklicni ceni ne sledi načelom in namenu stečajnega postopka.

8. V skladu z določbo drugega odstavka 332. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pri prvem sklepu o prodaji izklicna ali izhodiščna cena ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. V danem primeru ne gre za prvi sklep o prodaji, saj se je nepremičnina poskušala prodajati že večkrat, izklicna cena pa je določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti premoženja, ki se prodaja. Cena je denarna vrednost premoženja, ki se oblikuje na trgu, to pa je tista vrednost, ki jo je kupec pripravljen plačati. V danem primeru je večkratni neuspešni poskus prodaje dolžničinih nepremičnin pokazal, da kupcev, ki bi bili zainteresirani za nakup dolžničinih nepremičnin po ocenjeni tržni vrednosti, ni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu upraviteljice, da se opravi ponovna prodaja dolžničinih nepremičnin na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini ocenjene likvidacijske vrednosti nepremičnin. Upničinemu pavšalnemu zatrjevanju, da se s prodajo dolžničinih nepremičnin po izredno nizki izklicni ceni ne sledi načelom in namenu stečajnega postopka, zato ni mogoče slediti. V sklepu o prodaji določen način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) pa omogoča prodajo nepremičnin tudi po višji ceni od izklicne, kot je to pravilno poudarilo sodišče prve stopnje.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP).

10. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).