Jedro

Organi za BPP so sicer res po določbi 31. člena ZBPP (med drugim) zavezani, da pomagajo prosilcu za BPP, vendar pa to ne pomeni dajanje pomoči prosilcem, ki jim BPP (kot to določa zakon) sploh ni mogoče odobriti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije zoper sklep Upravnega sodišča I U 1674/2021-6 s 4. 1. 2022 in sodbo Upravnega sodišča I U 1674/2021-7 s 6. 1. 2022. 2. V obrazložitvi navaja, da je bila s sodbo I U 1674/2021-7 zavrnjena tožničina tožba zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 754/2021 z 29. 9. 2021, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za BPP za sestavo in vložitev odloga oziroma preložitve dražbe v izvršilni zadevi I 121/2019 Okrajnega sodišča v Radovljici. Citira peto alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in zaključuje, da tožničina prošnja v delu, v katerem zaproša za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije zoper izpodbijano sodbo že po samem zakonu ni utemeljena. Glede njene prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sklep I U 1674/2021-6 pa navaja, da je bilo s tem sklepom odločeno, da v zadevi I U 1674/2021 sodi sodnik posameznik. Navaja, da v upravnem sporu revizija zoper sklep ni dovoljena, saj ne v ZUS-1, ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper sklep Upravnega sodišča (izjema je le sklep o ničnosti izpodbijanega upravnega akta). Tako zaključuje, da posledično ni dovoljen niti predlog za dopustitev revizije zoper navedeni sklep. To pomeni, da ob upoštevanju prvega odstavka 24. člena ZBPP tožničina vloga za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper izpodbijani sklep nima verjetnega za uspeh. Zato je njeno prošnjo za BPP tudi v tem delu zavrnila.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je deložirana lekarnarica in brezdomka ter pravno neuka oseba. Izpostavlja, da v izpodbijani odločbi ni ugotovljeno dejansko stanje, ne njena dejanska situacija in ne ugotovljeno omejevanje njenih osebnostnih pravic ter nedopustnost njene življenjske situacije, saj je že od vsega začetka v podrejenem položaju. Z izpodbijano odločbo ji toženka nedopustno omejuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva. V nadaljevanju opisuje potek izvršilne zadeve I 121/2019 Okrajnega sodišča v Radovljici ter navaja, da „ji je z nedopustnim ravnanjem toženke povzročena izjemno velika, nedopustna in naklepno povzročena materialna in nematerialna škoda, ki jo bo uveljavljala“. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in v celoti upošteva njene navedbe v tožbi ter zasleduje postopkovno pravičnost in prekine nedopustnost njene situacije.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 14. 4. 2022 sprejelo sklep I U 383/2022-5, da v zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti odločitve organa o zavrnitvi BPP tožnici po določbah pete alineje 8. člena in 24. člena ZBPP ter da za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Ker sta navedeni določbi predmet obširne sodne prakse, je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po citirani določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**Odločanje brez glavne obravnave**

6. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta in ki je pravno pomembno za odločitev sodišča (da tožnica vlaga prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije zoper: - sodbo Upravnega sodišča I U 1674/2021 s 6. 1. 2022, s katero je bila zavrnjena tožničina tožba zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 754/2021 z 29. 9. 2021 o zavrnitvi njene prošnje za BPP za sestavo in vložitev odloga oziroma preložitve dražbe v izvršilni zadevi I 121/2019 Okrajnega sodišča v Radovljici in - zoper sklep Upravnega sodišča I U 1674/2021 s 4. 1. 2022, s katerim je Upravno sodišče odločilo, da v zadevi I U 1674/2021 sodi sodnik posameznik), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K odločitvi sodišča**

7. Tožba ni utemeljena.

_Glede tožničine prošnje za dodelitev BPP zoper sodbo I U 1674/2021 s 6. 1. 2022_

8. Sporna je zakonitost odločitve toženke o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP, ki jo je ta sprejela na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP, po tem ko je ugotovila, da tožnica vlaga prošnjo za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije zoper navedeno sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožničina tožba zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 754/2021 z 29. 9. 2021 o zavrnitvi njene prošnje za BPP za sestavo in vložitev odloga oziroma preložitve dražbe v izvršilni zadevi I 121/2019 Okrajnega sodišča v Radovljici, kar med strankama ni sporno.

9. Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.

10. Po presoji sodišča citirana določba ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat reklo, npr. v sodbah I U 1033/2016, I U 1026/2016, idr.), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu (o tem že to sodišče v sodbah I U 1998/2018, I U 709/2020). Na takšno razlago citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP kaže zakonsko besedilo, ki izključitve dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva, kot je tožnici pravilno pojasnila že toženka v izpodbijani odločbi.

11. Tožnica zgoraj povzetim ugotovitvam organa za BPP ne ugovarja. Meni le, da bi ji morala biti BPP dodeljena zaradi njene nedopustne življenjske situacije, ki jo podrobno opisuje.

12. Sodišče tožnici pojasnjuje, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), ki v (že citirani) peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Že zato tožnica drugačne odločitve v tem primeru ne more doseči. Organi za BPP so sicer res po določbi 31. člena ZBPP (med drugim) zavezani, da pomagajo prosilcu za BPP, vendar pa to ne pomeni dajanje pomoči prosilcem, ki jim BPP (kot to določa zakon) sploh ni mogoče odobriti, za kar gre po povedanem v obravnavanem primeru. Zato sodišče njene življenjske situacije pri svoji odločitvi ni moglo upoštevati in njene navedbe v tej zvezi za odločitev niso pravno pomembne.

13. Tako sodišče zaključuje, da je tožba v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožničine prošnje za BPP zoper sodbo I U 1674/20231 s 6. 1. 2022, neutemeljena.

_Glede tožničine prošnje za dodelitev BPP zoper sklep I U 1674/2021 s 4. 1. 2022_

14. Med strankama ni sporno, da je Upravno sodišče z navedenim sklepom odločilo, da v zadevi I U 1674/2021 sodi sodnik posameznik.

15. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Skladno s tretjim odstavkom te določbe ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

16. Kot je tožnici pravilno pojasnila že toženka v izpodbijani odločbi, Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v prvem odstavku 367. člena določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. V sistemu upravnega spora to pomeni, da je dopuščena revizija (zgolj) zoper pravnomočno sodbo Upravnega sodišča, ne pa (tudi) zoper sklep. To pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep, s katerim je bilo, kot rečeno, odločeno, da bo v zadevi sodil sodnik posameznik, torej ni dovoljena. Posledično ni dovoljen niti predlog za njeno dopustitev. Tako je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino prošnjo za dodelitev BPP tudi v delu, ki se nanaša na vložitev revizije zoper izpodbijani sklep, ob upoštevanju citiranih določb prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, zavrnila.

_Sklepno_

17. Po povedanem je moralo sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrniti, saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje.