Jedro

Vnaprejšnja opredeljenost razpravljajoče sodnice, četudi bi bila podana, sama po sebi ne more voditi do razumne presoje, da je podan dvom v nepristranskost celotnega stvarno in krajevno pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču na Ptuju je v teku pravdni postopek P 196/2018, v katerem tožnik od toženca vtožuje plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel v škodnem dogodku dne 29. 3. 2016, ko naj bi ga toženec fizično napadel. 2. Toženec je 2. 9. 2020 podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki ga utemeljuje s tem, da pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem na Ptuju poteka nekaj sporov med njim in njegovimi sorodniki ter so si tako sodniki na Okrajnem in Okrožnem sodišču na Ptuju že ustvarili mnenje o odnosih v družini toženca in s tem prejudicirali tudi odločitev v konkretni zadevi. Zato po mnenju toženca ni več mogoče pričakovati, da bi lahko sodniki na omenjenih sodiščih objektivno opravljali svoje naloge nepristranskega sojenja. Konkretneje toženec pojasnjuje, da so pred Okrajnim sodiščem na Ptuju in pred isto sodnico potekali oziroma še potekajo štirje odškodninski spori med njim in njegovimi sorodniki (sestro, bratom in svakom). V zadevi P 12/2017, v kateri je sestra toženca od njega vtoževala odškodnino v znesku 2.800,00 EUR, je bilo tožencu s sodbo z dne 5. 6. 2020, ki še ni pravnomočna, naloženo plačilo zneska 2.500,00 EUR. Iz te sodbe izhaja, da je sodišče poklonilo vero tožnici in njenemu možu (tožniku v konkretni zadevi), medtem ko tožencu in njegovi hčerki ni verjelo, ker sta njuni izpovedbi delovali naučeno. Iz navedenega po mnenju toženca izhaja, da si je sodišče že ustvarilo svoje mnenje v škodo toženca tudi glede konkretne zadeve.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5. Očitek, ki ga toženec konkretneje utemelji v predlogu, se nanaša na odločitev oziroma dokazno oceno konkretne sodnice v predhodnem odškodninskem sporu. Vnaprejšnja opredeljenost razpravljajoče sodnice, četudi bi bila podana, pa sama po sebi ne more voditi do razumne presoje, da je podan dvom v nepristranskost celotnega stvarno in krajevno pristojnega sodišča.1

6. Ker torej predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Prim. npr. sklep VSRS I R 162/2018 z dne 29. 11. 2018 in sklep VSRS I R 68/2012 z dne 17. 5. 2012.