Jedro

Jedro

Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse. V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec).

Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse. V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec).

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka mora tožencu v roku 15 dni plačati 1.116 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

II.Tožeča stranka mora tožencu v roku 15 dni plačati 1.116 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Zadeva ima precej dolgo brado: toženec v tem postopku je bil delavec pravnega prednika tožnika (zdaj družba A., prej B. d. o. o. - tu je bil zaposlen toženec). Dne 8. 11. 2016 se je na gradbišču v Nemčiji hudo telesno poškodoval, ker se je pod njim zaradi nezadostne podpore zrušila betonska plošča, zaradi česar je padel z višine 5 m v globino na betonska tla. Delovno sodišče v Kopru mu je z zamudno sodbo z dne 25. 9. 2020 prisodilo odškodnino v znesku 100.777,00 EUR. Edino premoženje družbe B. d. o. o., kjer je v času škodnega dogodka delal toženec in na katerega bi lahko posegel, je bila nepremičnina ID znak ... Sledili so poskusi družbe za odsvojitev te nepremičnine, z namenom onemogočiti njeno pridobitev tožencu. Toženec je pridobil prisilno hipoteko na nepremičnini še preden se je pravna naslednica družbe B. d. o. o., to je družba A. vpisala v zemljiško knjigo. Direktor obeh družb in edini družbenik obeh družb pa je ista oseba, ki je nato poskušala doseči izbris prve družbe iz sodnega registra, zopet z namenom preprečitve izvršbe. Ta izbris ni uspel, nova družba (tožnik) se je med tem vpisala v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, Okrajno sodišče na Jesenicah pa je izvršbo na to nepremičnino dovolilo. Zato je tožnik vložil ugovor tretjega, ki ga je Okrajno sodišče na Jesenicah zavrnilo, zato je tožnik vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. Kasneje je Višje sodišče spremenilo prvostopenjski sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah in sklep o ugovoru tožnika zavrglo.

1.Zadeva ima precej dolgo brado: toženec v tem postopku je bil delavec pravnega prednika tožnika (zdaj družba A., prej B. d. o. o. - tu je bil zaposlen toženec). Dne 8. 11. 2016 se je na gradbišču v Nemčiji hudo telesno poškodoval, ker se je pod njim zaradi nezadostne podpore zrušila betonska plošča, zaradi česar je padel z višine 5 m v globino na betonska tla. Delovno sodišče v Kopru mu je z zamudno sodbo z dne 25. 9. 2020 prisodilo odškodnino v znesku 100.777,00 EUR. Edino premoženje družbe B. d. o. o., kjer je v času škodnega dogodka delal toženec in na katerega bi lahko posegel, je bila nepremičnina ID znak ... Sledili so poskusi družbe za odsvojitev te nepremičnine, z namenom onemogočiti njeno pridobitev tožencu. Toženec je pridobil prisilno hipoteko na nepremičnini še preden se je pravna naslednica družbe B. d. o. o., to je družba A. vpisala v zemljiško knjigo. Direktor obeh družb in edini družbenik obeh družb pa je ista oseba, ki je nato poskušala doseči izbris prve družbe iz sodnega registra, zopet z namenom preprečitve izvršbe. Ta izbris ni uspel, nova družba (tožnik) se je med tem vpisala v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, Okrajno sodišče na Jesenicah pa je izvršbo na to nepremičnino dovolilo. Zato je tožnik vložil ugovor tretjega, ki ga je Okrajno sodišče na Jesenicah zavrnilo, zato je tožnik vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. Kasneje je Višje sodišče spremenilo prvostopenjski sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah in sklep o ugovoru tožnika zavrglo.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba na nedopustnost izvršbe zavrže in da se predlog za prekinitev postopka zavrne.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba na nedopustnost izvršbe zavrže in da se predlog za prekinitev postopka zavrne.

3.Zoper ta sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožba povzema dosedanji potek izvršilnega postopka in kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zavrglo tožbo na nedopustnost izvršbe. Tožnica meni, da mu 3. odst. 65. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) omogoča vložitev tožbe, saj je ob vložitvi izpolnjeval potrebno procesno predpostavko, ker je razpolagal z (nepravnomočnim) sklepom o zavrnitvi ugovora tretjega, ki ga je izdalo Okrajno sodišče na Jesenicah dne 23. 5. 2023. Dodatno je tožnica do vložitve tožbe upravičena tudi zaradi dejstva, da je upnik (toženec) na njegov ugovor odgovoril. V konkretnem primeru je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 822/2023 z dne 29. 8. 2023 vsebinsko odločalo o ugovoru. Podredno pritožba prvostopenjskemu sodišču očita, da bi tožbo moralo obravnavati tudi v primeru zavrnitve ugovora tretjega, saj 59. člen ZIZ ne vsebuje pogoja o zavrnitvi ugovora, 6. odst. 65. čl. pa napotuje na smiselno uporabo določb 59. čl. ZIZ. Pritožba sodišču prve stopnje očita tudi, da je z izpodbijanim sklepom tožniku kršilo ustavne pravice iz 22., 23. in 33. čl. Ustave in uveljavlja neustavnost 3. odst. 65. čl. ZIZ zaradi razlikovanja med položajema pri ugovoru tretjega in pri ugovoru dolžnika, saj zakon za prvega kot pogoj za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe zahteva odločitev o zavrnitvi ugovora, za drugega pa tega istega pogoja ne določa. Pritožba predlaga prekinitev postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti. Opredeljuje tudi pritožbene stroške.

3.Zoper ta sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožba povzema dosedanji potek izvršilnega postopka in kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zavrglo tožbo na nedopustnost izvršbe. Tožnica meni, da mu 3. odst. 65. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) omogoča vložitev tožbe, saj je ob vložitvi izpolnjeval potrebno procesno predpostavko, ker je razpolagal z (nepravnomočnim) sklepom o zavrnitvi ugovora tretjega, ki ga je izdalo Okrajno sodišče na Jesenicah dne 23. 5. 2023. Dodatno je tožnica do vložitve tožbe upravičena tudi zaradi dejstva, da je upnik (toženec) na njegov ugovor odgovoril. V konkretnem primeru je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 822/2023 z dne 29. 8. 2023 vsebinsko odločalo o ugovoru. Podredno pritožba prvostopenjskemu sodišču očita, da bi tožbo moralo obravnavati tudi v primeru zavrnitve ugovora tretjega, saj 59. člen ZIZ ne vsebuje pogoja o zavrnitvi ugovora, 6. odst. 65. čl. pa napotuje na smiselno uporabo določb 59. čl. ZIZ. Pritožba sodišču prve stopnje očita tudi, da je z izpodbijanim sklepom tožniku kršilo ustavne pravice iz 22., 23. in 33. čl. Ustave in uveljavlja neustavnost 3. odst. 65. čl. ZIZ zaradi razlikovanja med položajema pri ugovoru tretjega in pri ugovoru dolžnika, saj zakon za prvega kot pogoj za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe zahteva odločitev o zavrnitvi ugovora, za drugega pa tega istega pogoja ne določa. Pritožba predlaga prekinitev postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti. Opredeljuje tudi pritožbene stroške.

4.V odgovoru na pritožbo je toženec nasprotoval vsem tožbenim trditvam in predlagal njeno zavrnitev.

4.V odgovoru na pritožbo je toženec nasprotoval vsem tožbenim trditvam in predlagal njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Noben od uveljavljenih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6.Noben od uveljavljenih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

7.Ugovor tretjega lahko vloži tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, in sicer do konca izvršilnega postopka. V primeru, kadar sodišče ugovor zavrne, lahko vložnik ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (3. odst. 65. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da omenjeni zakonski pogoj za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe ni izpolnjen. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz 2. odst. 65. čl. ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse.

7.Ugovor tretjega lahko vloži tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, in sicer do konca izvršilnega postopka. V primeru, kadar sodišče ugovor zavrne, lahko vložnik ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (3. odst. 65. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da omenjeni zakonski pogoj za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe ni izpolnjen. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz 2. odst. 65. čl. ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse.

V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Ip 822/2023 z dne 29. 8. 2023 pritožbi ugodilo in ugovor tretjega zavrglo, ta odločitev pa je postala pravnomočna. Take odločitve ne more omajati pritožbeno sklicevanje na drugačno sodno prakso glede zavrženja ugovora tretjega, saj je sodna praksa glede tega, kot je že pojasnilo pritožbeno sodišče, jasna.

V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Ip 822/2023 z dne 29. 8. 2023 pritožbi ugodilo in ugovor tretjega zavrglo, ta odločitev pa je postala pravnomočna. Take odločitve ne more omajati pritožbeno sklicevanje na drugačno sodno prakso glede zavrženja ugovora tretjega, saj je sodna praksa glede tega, kot je že pojasnilo pritožbeno sodišče, jasna.

8.V zvezi s pritožbenim očitkom, da je tožnik upravičen do vložitve tožbe zgolj zaradi dejstva, ker je upnik (toženec) na njegov ugovor odgovoril, pritožbeno sodišče odgovarja, da je neutemeljen. Drži, da drugi odstavek 65. člena ZIZ določa zavrnitev ugovora v primeru upnikovega nasprotovanja, vendar ta določba v konkretnem primeru ni uporabljiva. Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 822/2023 z dne 29. 8. 2023 tožniku ni priznalo položaja tretjega oziroma je ugotovilo, da tožnica ni vložila ugovora tretjega, zaradi tega je njen ugovor nedovoljen in ga je zavrglo. Povedano drugače, določba 2. odst. 65. čl. ZIZ ne pride v poštev, ker tožnica sploh nima položaja tretjega oziroma ker ni vložila ugovora tretjega, zato se nanjo ne more uspešno sklicevati.

8.V zvezi s pritožbenim očitkom, da je tožnik upravičen do vložitve tožbe zgolj zaradi dejstva, ker je upnik (toženec) na njegov ugovor odgovoril, pritožbeno sodišče odgovarja, da je neutemeljen. Drži, da drugi odstavek 65. člena ZIZ določa zavrnitev ugovora v primeru upnikovega nasprotovanja, vendar ta določba v konkretnem primeru ni uporabljiva. Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 822/2023 z dne 29. 8. 2023 tožniku ni priznalo položaja tretjega oziroma je ugotovilo, da tožnica ni vložila ugovora tretjega, zaradi tega je njen ugovor nedovoljen in ga je zavrglo. Povedano drugače, določba 2. odst. 65. čl. ZIZ ne pride v poštev, ker tožnica sploh nima položaja tretjega oziroma ker ni vložila ugovora tretjega, zato se nanjo ne more uspešno sklicevati.

9.Ne drži pritožbena trditev glede tega, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti zakonske določbe, ki urejajo ugovor dolžnika iz 59. čl. ZIZ. V predmetni zadevi je tožnik sam dne 7. 4. 2023 svojo vlogo poimenoval kot ugovor tretjega, kar izhaja iz naslova vloge in njene vsebine (A5). V posledici se je v nadaljevanju postopka njegova vloga obravnavala kot ugovor tretjega. Ne glede na to pa ni izpolnjen pogoj iz 1. odst. 59. čl. ZIZ, saj izvršilno sodišče ni odločalo o ugovoru na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na terjatev, ampak je ugovor kot nedovoljen zavrglo.

9.Ne drži pritožbena trditev glede tega, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti zakonske določbe, ki urejajo ugovor dolžnika iz 59. čl. ZIZ. V predmetni zadevi je tožnik sam dne 7. 4. 2023 svojo vlogo poimenoval kot ugovor tretjega, kar izhaja iz naslova vloge in njene vsebine (A5). V posledici se je v nadaljevanju postopka njegova vloga obravnavala kot ugovor tretjega. Ne glede na to pa ni izpolnjen pogoj iz 1. odst. 59. čl. ZIZ, saj izvršilno sodišče ni odločalo o ugovoru na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na terjatev, ampak je ugovor kot nedovoljen zavrglo.

10.Pritožbeno vztrajanje, da naj sodišče sproži postopek za oceno ustavnosti 3. odst. 65. čl. ZIZ pritožbeno sodišče pojasnjuje ni utemeljeno. Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) v 1. odst. 23. čl. ZUstS določa, da v primeru, če sodišče pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Vendar pa tega v predmetnem primeru sodišče ne meni. Pri tem je predlog stranke nerelevanten. Zato tudi ni bilo potrebe po prekinitvi postopka, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

10.Pritožbeno vztrajanje, da naj sodišče sproži postopek za oceno ustavnosti 3. odst. 65. čl. ZIZ pritožbeno sodišče pojasnjuje ni utemeljeno. Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) v 1. odst. 23. čl. ZUstS določa, da v primeru, če sodišče pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Vendar pa tega v predmetnem primeru sodišče ne meni. Pri tem je predlog stranke nerelevanten. Zato tudi ni bilo potrebe po prekinitvi postopka, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

11.Ker pogoji za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe iz 65. čl. ZIZ niso izpolnjeni, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo. Pritožba torej ni utemeljena, in tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo v skladu z določbo 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

11.Ker pogoji za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe iz 65. čl. ZIZ niso izpolnjeni, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo. Pritožba torej ni utemeljena, in tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo v skladu z določbo 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

12.Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sam krije stroške pritožbenega postopka, tožencu pa mora povrniti stroške za odgovor, in sicer 1500 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za materialne stroške in DDV, skupaj 1.116 EUR (1. odst. 154. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP). Priznane stroške mora tožnica tožencu plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).

12.Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sam krije stroške pritožbenega postopka, tožencu pa mora povrniti stroške za odgovor, in sicer 1500 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za materialne stroške in DDV, skupaj 1.116 EUR (1. odst. 154. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP). Priznane stroške mora tožnica tožencu plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).

-------------------------------

-------------------------------

1Odločbe VSL I Cp 1087/2014,VSL I Cp 2166/2017, VSL I Cp 2198/2016.

1Odločbe VSL I Cp 1087/2014,VSL I Cp 2166/2017, VSL I Cp 2198/2016.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 65, 65/3

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 65, 65/3

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.