Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi izjave o premoženjskem stanju tožeče stranke zaključilo, da tožeča stranka nima sredstev za plačilo celotne sodne takse za pritožbo in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato je tožečo stranko delno oprostilo plačila sodne takse in ji omogočilo plačilo preostale sodne takse v dveh obrokih. V skladu s 105.a členom ZPP se šteje pritožba za umaknjeno, če stranka ne plača takse. Pritožbeno sodišče je zato delno spremenilo izpodbijani sklep in toženi stranki naložilo, da takso plača v dveh zaporednih mesečnih obrokih, in sicer prvi obrok v roku 30 dni po vročitvi tega sklepa, drugi obrok v 60 dneh po vročitvi tega sklepa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka delno spremeni tako, da je tožeča stranka prvi obrok dolžna plačati v 30 dneh po vročitvi tega sklepa, drugi obrok pa v 60 dneh po vročitvi tega sklepa.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožečo stranko delno oprosti plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, in sicer nad zneskom 1.000,00 EUR (do zneska 4.410,00 EUR), v preostalem delu je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso v višini 1.000,00 EUR, v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 500,00 EUR, na račun sodišča št. ..., sklic na št. ..., pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 30. 5. 2015, drugi obrok pa 30. 6. 2015 (II. točka izreka); v kolikor tožeča stranka ne bo ravnala po nalogu sodišča iz 2. točke tega sklepa, bo sodišče štelo, da je pritožba tožeče stranke z dne 19. 3. 2015 umaknjena (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi kršitve pravdnega postopka, ker sodišče ni upoštevalo, da je zakoniti zastopnik družbe že dalj časa v bolniškem staležu zaradi bolezni in se zato ne more udeležiti glavne obravnave. Sodišče ni upoštevalo odločb ZZZS in je navkljub pravilnem obveščanju o preložitvi glavne obravnave ignoriralo bolezensko stanje zakonitega zastopnika in ji s tem kršilo pravico do poštenega sojenja. Tožeča stranka želi doseči pravico na sodišču, saj jo je tožena stranka goljufala, ni plačevala davkov, si sposojala denar, uživala na račun drugih. Tožena stranka ima denar za odvetnike, vozi se z avtomobilom, denar ima skrit. Tožeča stranka pa ima v bilanci navedeno premoženje, ki pa je le bilančno. Sredstva, ki jih navaja sodišče, so terjatve do tožene stranke in njegovega brata, saj enake zneske dolguje tožeča stranka drugim, predvsem bankam. Tožeča stranka ima blokiran račun in nima nobenih prilivov. Denarna sredstva, izkazana v bilanci, predstavljajo zneske, ki jih tožeča stranka terja v pravdnem postopku. V letu 2014 je tožeča stranka imela izgubo v višini 742,00 EUR, drugega prometa pa tožeča stranka nima. Tožeča stranka prosi sodišče naj bo pravično in naj jo oprosti plačila sodne takse v 95 %, kot to določa zakon, ta znesek pa ji omogoči, da ga plača v 12-ih obrokih. Sodišče je tudi nepravilno postavilo rok plačila prvega obroka 30. 5. 2015, saj pri tem sodišče ni upoštevalo, da ima tožeča stranka možnost pritožbe na sklep.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je delno zmoto uporabilo materialno pravo.

5. Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 47/2008 s sprem.) v drugem odstavku 11. člena določa, da lahko sodišče stranko delno oprosti plačila takse, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Poleg tega lahko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 stranki odloži plačilo sodne takse in ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom ali takojšnim plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZST-1 se določbe drugega in tretjega odstavka tega člena smiselno uporabljajo tudi za pravne osebe. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pravni osebi mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Sodišče je na podlagi izjave o premoženjskem stanju tožeče stranke zaključilo, da tožeča stranka nima sredstev za plačilo celotne sodne takse za pritožbo, ki znaša v konkretnem sporu 4.130,00 EUR (tar. št. 2321 in 2221 ZST-1) in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, zato je tožečo stranko delno oprostilo plačila sodne takse ter ji omogočilo plačilo preostale sodne takse v dveh obrokih.

7. V skladu s 105.a členom ZPP se šteje pritožba za umaknjeno, če stranka ne plača takse, zato je pritožbeno sodišče tožeči stranki določilo, da takso plača v dveh zaporednih mesečnih obrokih, in sicer prvi obrok v roku 30 dni po vročitvi tega sklepa, drugi obrok v 60 dneh po vročitvi tega sklepa. S to odločitvijo je delno spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, na podlagi katerega je prvi obrok sodne takse zapadel v plačilo 30. 5. 2015, drugi obrok pa 30. 6. 2015 (torej še preden je bilo odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper izpodbijani sklep).

8. Ker je sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo o višini sodne takse, ki jo je dolžna plačati tožeča stranka, je pritožbeno sodišče v preostalem pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep v nespremenjenem delu (2. točka 365. člen ZPP).