Jedro

Organ za BPP je pravilno zaključil, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je logično zaključevati, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ter da v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, da bi bilo razumno vložiti pravno sredstvo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP zaradi vložitve revizije oziroma predloga za dopustitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 249/2018 z dne 9. 3. 2018. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP v postopku ugotovil, da je bil tožniku 30. 10. 2017 izdan sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II R 260/2017, s katerim je bila zavržena njegova tožba kot nepopolna in kot taka neprimerna za obravnavanje pred sodiščem. Organ je v nadaljevanju ugotovil, da se je tožnik zoper ta sklep pritožil in da je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 249/2018 z dne 9. 3. 2018 njegova pritožba zavrnjena. Pritožbeno sodišče je pritrdilo sodišču prve stopnje, da je bila tožnikova tožba, vložena 17. 7. 2017, nepopolna in neprimerna za obravnavo, saj ni vsebovala obveznih sestavin, ki jih določa 180. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik pa tudi po pravilnem pozivu pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, saj vloga, ki jo je sodišču poslal 15. 9. 2017, temu ni zadostila. Pritožbene navedbe o vsebini arbitražne odločbe ter vsebini nekaterih drugih listin, ki jih je tožnik priložil pritožbi, je pritožbeno sodišče presodilo kot nerelevantne. Pritožbeno sodišče je še navedlo, da dopolnitve pritožbe, ki jo je tožnik vložil po pooblaščencu 30. 11. 2017, ni upoštevalo, saj je bila prepozna. Organ za BPP dalje navaja, da je bil tožnik, ki se je v prošnji skliceval le na zadevo Bpp 854/2017, v kateri mu je bila dodeljena BPP za pritožbo, pozvan, da navede razloge za vložitev revizije in je na to pojasnil, da gre za razloge, ki jih je že navajal v pritožbi in razloge, ki jih je uveljavljal že v prošnji za BPP za vložitev pritožbe. Organ za BPP v nadaljevanju ugotavlja, da je po 384. členu ZPP revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena. Dalje ugotavlja, v kakšnem roku in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno vložiti revizijo ter v katerih primerih sodišče dopusti revizijo (367. in 367.a člen ZPP). Ugotavlja tudi, v kakšnem roku je treba vložiti predlog za dopustitev revizije in iz kakšnih razlogov se revizija dopusti (367.b člen ZPP). Organ se v nadaljevanju sklicuje na 370. člen ZPP, ki določa razloge za revizijo in ugotavlja, da razlogi in navedbe tožnika ne predstavljajo katerega od revizijskih razlogov. Ker je ugotovil, da niso izkazani oziroma podani razlogi za vložitev revizije, prav tako pa niso podane trditve in izkazane okoliščine glede podane pomembnosti pravnega vprašanja ter tako niso podani verjetni izgledi za uspeh oziroma da bi bilo to izredno pravno sredstvo razumno vložiti, je po presoji organa za BPP zadeva očitno nerazumna. Glede na to je organ zaključil, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter je njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnil. 2. Tožnik v tožbi nasprotuje odločitvi v izpodbijani odločbi, saj meni, da bi mu BPP za revizijo morala biti priznana. V dopolnitvi tožbe navaja, da je revizijo vložil že sam, da pa želi, da jo vloži še odvetnik. Pojasnjuje, da gre v zadevi za uveljavljanje odškodnine za gmotno in negmotno škodo zaradi prometne nesreče, ki jo je utrpel leta 1988 in po kateri ima posledice. Tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve organu za BPP v ponovni postopek.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Na odgovor toženke tožnik navaja, da vztraja pri tožbi in tožbenem predlogu.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožniku zavrne prošnja za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 249/2018 z dne 9. 3. 2018, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II R 260/2017 z dne 30. 10. 2017, s katerim je to sodišče zavrglo tožnikovo tožbo zoper A. d.d. iz razloga, ker je bila nepopolna in kot taka neprimerna za obravnavo.

7. Organ za BPP je odločitev oprl na zaključek, da je zadeva očitno nerazumna, ker niso podane trditve in izkazani razlogi ne za predlog za dopustitev revizije ne za revizijo, in na 24. člen ZBPP.

8. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da se je tožnik v predmetni (skopi) pisni prošnji za BPP skliceval na zadevo Bpp 854/2017 in da je priložil sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 249/2018 z dne 9. 3. 2018; ustno pa je navajal še, da so razlogi za revizijo isti, ki jih je navajal že v svoji pritožbi zoper sklep II R 260/2017 z dne 30. 10. 2017 in isti, ki jih je navajal že v zadevi Bpp 854/2017. 9. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 249/2018 z dne 9. 3. 2018, ki bi ga tožnik želel izpodbijati z revizijo, izhaja, da je tožnikova pritožba neutemeljena, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnikova dne 17. 7. 2017 vložena tožba bila nepopolna in neprimerna za obravnavo, ker ni vsebovala vsebin iz 180. člena ZPP, in da tožnik kljub dovolj konkretnemu pozivu z vlogo z dne 15. 9. 2017 pomanjkljivosti tožbe tudi po presoji pritožbenega sodišča ni odpravil, navedbe, ki se nanašajo na arbitražno odločbo in druge priložene listine, pa so po presoji pritožbenega sodišča pravno nerelevantne. V pritožbi, o kateri je bilo z navedenim sklepom odločeno, pa je, kot iz nje izhaja, tožnik prvostopenjskemu sklepu II R 260/2017 z dne 30. 10. 2017 nasprotoval z navedbami, da so bile sodišču znane „vse komponente“ za pošteno določitev odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v zvezi s prometno nesrečo, ki jo je utrpel leta 1988, da je bila prezrta priložena arbitražna odločba, v kateri so navedeni zahtevani zneski ter iz katerega naslova jih uveljavlja, in sodna odločba, iz katere izhaja, da je bil le delno odškodovan. Iz odločb, izdanih v okviru zadeve Bpp 854/2017, z dne 24. 11. 2017 in 28. 12. 2017, pa v bistvenem izhaja, da mu je BPP za vložitev pritožbe bila priznana, ker izpolnjuje pogoj ZBPP glede materialnega položaja prosilca in ker je po zakonu pritožba zoper prvostopenjski sklep o zavrženju tožbe dopustna, pri čemer pa se organ za BPP ni spuščal v presojo razlogov za pritožbo v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, tudi glede na laične navedbe tožnika, saj bi s tem lahko presegel pravni standard očitne nerazumnosti ter posegel v tožnikovo pravico do sodnega varstva. S tem je torej ugotovljena vsebina tožnikovih navedb, ki jih je - v pretežni meri posredno - podal organu za BPP v zvezi s svojo prošnjo za BPP za revizijo ter predlog za dopustitev revizije.

10. Po presoji sodišča je glede na vsebino sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 249/2018 z dne 9. 3. 2018 ter tožnikove navedbe organ za BPP v izpodbijani odločbi utemeljeno zavrnil njegovo prošnjo za dodelitev BPP za revizijo in predlog za dopustitev revizije. Tudi po presoji sodišča je organ pri tem moral izhajati iz določb ZPP o dovoljenosti revizije, dopustitvi revizije ter o razlogih za revizijo. Iz teh izhaja, da se revizija lahko vloži (tudi) zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP), da je v predlogu za dopustitev revizije (med drugim, vendar kot bistveno) treba navesti sporno pravno vprašanje in razložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito (367.b člen ZPP) in da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jih je stranka uveljavljala pred sodiščem druge stopnje, ali zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava (370. člen ZPP). Pri tem je organ tudi po presoji sodišča pravilno ocenil, da tožnik ni podal nobenih trditev o spornem pravnem vprašanju ter zakaj naj bi bilo nezakonito rešeno, in da se njegove trditve, s katerimi nasprotuje odločitvama sodišč o zavrženju njegove tožbe in zavrnitvi pritožbe, ne nanašajo na razloge navedenih sklepov (da se tožba zavrže kot nepopolna in s tem neprimerna za obravnavo, ker ne vsebuje v ZPP določenih sestavin ter da se pritožba zavrne, ker so ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede nepopolnosti tožbe pravilne ter da so pritožbene navedbe, da naj bi vsi elementi za določitev odškodnine izhajali iz priložene arbitražne odločbe in drugih listin, za odločitev nerelevantne), in torej v njih ni določnih zatrjevanj o nepravilni presoji sodišč, da je bila tožba glede na določbe ZPP nepopolna ter o drugih kršitvah pravil postopka, pač pa zgolj izraženo tožnikovo nestrinjanje s tem, da mu glede na predložene listine in podatke ni bila priznana odškodnina. Take navedbe pa očitno ne zadostijo ne določbam ZPP o vsebini predloga za dopustitev revizije in ne določbam tega zakona o razlogih za revizijo. Zato je po presoji sodišča organ za BPP pravilno zaključil, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je logično zaključevati, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ter da v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, da bi bilo razumno vložiti pravno sredstvo. S tem pa je bil tožnik na podlagi določb 24. člena ZBPP (prvi in tretji odstavek) po presoji sodišča (tudi) pravilno izključen od dodelitve zaprošene BPP.

11. Ker je po navedenem sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).