Jedro

I. V primeru, ko upravni organ zaradi nepristojnosti zadevo odstopi v reševanje sodišču, to pa prav tako ugotovi, da ni pristojno, nastopi spor o pristojnosti. Spor o pristojnosti pa na podlagi 8. alinee 1. odstavka 160. člena ustave RS rešuje ustavno sodišče. Postopek zanj ureja zakon o ustavnem sodišču (Ur.l. RS, št. 15/94). V 2. odstavku 61. člena je določeno, da zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni da zanjo ni pristojen. II. ZDen zajema poleg primerov, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno last samo pravni posel, tudi primere, ko je bil pravni naslov za to sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel. Veljavni pravni posel pa je tisti posel, ki ima vse elemente pogodbe po pravilih obligacijskega prava. Zemljiškoknjižna klavzula ni pogoj za veljavnost kupne pogodbe, vpis v zemljiško knjigo pa tudi ne konstitutiven za pridobitev družbenolastninskih upravičenj.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je izreklo za nepristojno za odločanje o zahtevi predlagajoče stranke za denacionalizacijo in njeno zahtevo zavrglo. Ugotovilo je, da je do podržavljenja nepremičnine, katero predlagateljica zahteva nazaj, prišlo na podlagi odločbe upravnega organa in ne pogodbe. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagateljice in prvostopni sklep potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila revizjo predlagateljica. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji ponavlja, da je bilo kmetijsko zemljišče podržavljeno na podlagi začasnega dogovora z dne 15.3.1993 in ne odločbe. Odločba je sledila le zaradi vknjižbe v zemljiško knjigo. Sicer pa tudi, če bi bilo stališče sodišča o pristojnosti pravilno, ne bi smelo zavreči zahteve za denacionalizacijo. Izreči bi se moralo za nepristojno in zadevo odstopiti nazaj v odločanje upravnemu organu. Predlagateljica zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijana sklepa tako spremeni, da dovoli sodno odločanje o zahtevi za denacionalizacijo.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

V primeru, ko upravni organ zaradi nepristojnosti zadevo odstopi v reševanje sodišču, to pa prav tako ugotovi, da ni pristojno, nastopi spor o pristojnosti. Spor o pristojnosti pa na podlagi 8. alinee 1. odstavka 160. člena ustave RS rešuje ustavno sodišče. Postopek zanj ureja zakon o ustavnem sodišču (Ur.l. RS, št. 15/94). V 2. odstavku 61. člena je določeno, da zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni da zanjo ni pristojen. Pravilno je zato stališče revizije, da sodišče zahteve ne bi smelo zavreči. Če bi menilo, da ni pristojno, bi moralo sprožiti kompetenčni spor in počakati na odločitev ustavnega sodišča. Od odločitve ustavnega sodišča bi bilo nato odvisno, ali bi postopek moralo nadaljevati sodišče ali upravni organ. Le na ta način bi bil varovan tudi rok za vložitev zahteve in obenem upoštevani specialni predpisi, na podlagi katerih gre za eno zahtevo, ki je ni mogoče zaradi nepristojnosti enkrat po 16. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavreči (če se postopek začne pred sodiščem), drugič pa po 66. členu ZUP odstopiti pristojnemu organu (če se postopek začne pred upravnim organom).

Revizijsko sodišče je zato zaradi navedenih procesnih kršitev oba sklepa razveljavilo in zadevo vrača v nadaljnji postopek (1. odstavek 394. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Pred morebitno odklonitvijo svoje pristojnosti in sprožitvijo kompetenčnega spora pa mora sodišče v nadaljnjem postopku najprej samo ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru prišlo do podržavljenja na podlagi pravnega posla ali odločbe. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili vseh pravno odločilnih dejstev, ki so za določitev pristojnosti po 5. členu zakona o denacionalizaciji (ZDEN, Ur.l. RS, št. 27/91-1 in 31/93) potrebna. Zakon zajema poleg primerov, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno last samo pravni posel, tudi primere, ko je bil pravni naslov za to sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel (glej odločbo ustavnega sodišča z dne 31.3.1994, opr. št. U-I-75/92-21, Ur.l. RS, št. 23/94).

Veljavni pravni posel pa je tisti posel, ki ima vse elemente pogodbe po pravilih obligacijskega prava. Zemljiškoknjižna klavzula ni pogoj za veljavnost kupne pogodbe, vpis v zemljiško knjigo pa tudi ne konstitutiven za pridobitev družbenolastninskih upravičenj. Pač pa mora imeti pogodba vse bistvene elemente, ki so za posamezno pogodbo potrebni. Z začasnim dogovorom z dne 15.3.1963 sta se stranki zavezali, da bosta sklenili končno kupno pogodbo v roku enega meseca od podpisa tega dogovora oz. po zapuščinski razpravi (3. točka 3. člena in 5. člen). Cena je bila določena v znesku 23 din za m2 (2. člen), predmet pa je bil približno določen (cca 10000 m2, 1. člen). Takšen dogovor bi lahko bil predpogodba (pravno pravilo 936 občega državljanskega zakonika, ki se je uporabljal v času nastanka spornega razmerja). Ker pa je v obrazložitvi odločbe z dne 30.7.1963 navedeno, da so pripojena zemljišča že v posesti in rabi arondacijskega upravičenca, se zastavlja vprašanje, ali sta stranki morda ta dogovor izpolnili, ker sta ga šteli za punktacijo po pravnih pravilih 885. par. občega državljanskega zakonika. Po tem pravnem pravilu ustanavlja tudi "sestavek o glavnih točkah" (punktacija) pravice in obveznosti, če sta ga stranki podpisali, pa čeprav pozneje nista napravili "redno listino". Navedena dejstva so za odločitev pomembna in brez njih pravilna odločitev ni mogoča. V ponovnem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo ugotoviti vsa v tej obazložitvi navedena dejstva. Če bo na podlagi njih ugotovilo, da je do podržavljenja prišlo z veljavnim pravnim poslom, bo kot pristojno o zahtevi moralo meritorno odločati.