9. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožefa Klemenčiča iz Beltincev na seji dne 9. marca 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 39. člena in drugega odstavka 71. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 , 26/03 – ur. p. b., 135/03, 20/04 – ur. p. b., 72/05 in 104/05 – ur. p. b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 39. člen, ki ureja izračun pokojninske osnove, in drugi odstavek 71. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), po katerem se za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnosti po tem zakonu. Pobudnik, ki mu je bila najprej priznana invalidnost III. kategorije zaradi bolezni, kasneje pa je postal invalid I. kategorije, meni, da je prikrajšan pri odmeri invalidske pokojnine, ker se mu čas brezposelnosti po priznanju invalidnosti III. kategorije, ko je prejemal nadomestilo, ne všteva v pokojninsko dobo. Zakonu očita neskladnost z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave in s pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ker naj bi v škodo invalidov II. in III. kategorije, ki so službo izgubili zaradi invalidnosti, določal enak način izračuna "pokojninske osnove" (verjetno pomotoma uporabljen izraz za "pokojnino"), kot to ureja za zavarovance, ki niso želeli oziroma realizirali zaposlitve kljub polni delazmožnosti, saj se nobenim čas brezposelnosti ne všteva v pokojninsko dobo. Ko mu je bilo priznano nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, naj ga tudi nihče ne bi opozoril, da na tej podlagi ni obvezno zavarovan oziroma da si zavarovanje lahko plačuje sam.

2.Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve med drugim pojasnjuje, da se po prvem odstavku 39. člena ZPIZ-1 starostna pokojnina odmeri od določenega najugodnejšega mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki. Zakon v 41. členu določa tudi, kateri prejemki se poleg plače upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove. Nadomestila za invalidnost se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove le pod pogojem, da je bil zavarovanec v času uživanja teh pravic obvezno zavarovan. Če bi se obdobja brezposelnosti iz drugega odstavka 71. člena vštevala za izračun pokojninske osnove, bi se zaradi (najverjetnejših) nižjih vplačil prispevkov posledično pokojninska osnova znižala. Brezposelni delovni invalid pridobi pravico do nadomestila iz 97. člena ZPIZ-1, ko mu preneha pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. S tem se mu zagotavlja socialna varnost od nastanka brezposelnosti vse do takrat, ko najde ustrezno zaposlitev. Zakon vse brezposelne invalide obravnava enako zaradi nastale invalidnosti kot zavarovanega primera. Pri tem naj vzrok za nastanek brezposelnosti ne bi bil relevanten. Ministrstvo še pojasnjuje, da se v primeru nastanka invalidnosti zaradi poškodbe izven dela oziroma bolezni pravica do invalidske pokojnine pridobi, če je dopolnjena minimalna pokojninska doba po 68. členu ZPIZ-1, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. Zakonodajalec je obdobja brezposelnosti, v katerih so zavarovanci prejemali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, izločil zato, da se ne bi zgodilo, da zavarovanec, ki je ob začetku prejemanja nadomestil z dopolnjeno pokojninsko dobo še pokrival najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, kasneje, ob novi invalidnosti, ko bi uveljavljal novo pravico, ne bi več izpolnjeval tega pogoja. Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine pa se določi z upoštevanjem dejanske pokojninske dobe zavarovanca ter po Zakonu priznanih fiktivnih prištetih obdobjih kot benifikacija zaradi prezgodnje invalidske upokojitve. Obdobja, ki se prištevajo, so odvisna od starosti zavarovanca ob nastanku invalidnosti, tako da se mlajšemu invalidu prišteje daljše obdobje.

3.Pojasnila k navedbam pobude je dal tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod). Med drugim navaja, da zaradi izločitve obdobja, v katerem je zavarovanec prejemal denarno nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, pobudnikova pokojninska osnova ni nižja. Kljub temu, da pobudnik v času uživanja denarnega nadomestila ni bil obvezno zavarovan, se je del tega obdobja pri odmeri invalidske pokojnine upošteval s t. i. prišteto dobo. Tako je to obdobje na višino njegove invalidske pokojnine vplivalo v pozitivnem smislu in ne v negativnem smislu. Zavod pripominja, da okoliščina, da se zavarovancu v delovna leta ne šteje čas, ko je bil prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, nima neposredne povezave z določanjem pokojninske osnove, s tem pa tudi ne z 39. členom ZPIZ-1.

B.

4.ZPIZ-1 ureja pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine in odmero invalidske pokojnine v členih 67 do 79. Tako v drugi alineji 68. člena določa, da pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala med drugim invalidnost I. kategorije zaradi bolezni, pravico do invalidske pokojnine, če je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. Izpodbijani 71. člen posebej ureja primer, ko se poslabša že ugotovljena invalidnost II. ali III. kategorije, ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Tudi v tem primeru mora zavarovanec za pridobitev nove pravice izpolnjevati pogoje starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe. Določba drugega odstavka 71. člena, po kateri se določeno obdobje ne všteva v zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, je namenjena le lažjemu doseganju navedenih pogojev iz 68. člena in kot takšna ne more vplivati na višino pokojninske osnove (39. člen ZPIZ-1), od katere se odmeri invalidska pokojnina. Način ugotovitve odstotka za odmero invalidske pokojnine od pokojninske osnove je urejen posebej in drugače, kot za odmero starostne pokojnine. Zato je pobudnikov očitek, da je ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in s 50. členom Ustave, očitno neutemeljen.

5.Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno in se pri tem ni spuščalo v oceno pobudnikovega pravnega interesa.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj