Jedro

Ker toženka ni v dodatnem roku izpolnila dela pogodbene obveznosti je tožnica imela po navedeni določbi 472. člena OZ pravico odstopiti od pogodbe le glede dobave vetrobranskega stekla in dveh klopi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo presodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) odškodninsko odgovorna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) za škodo, ki jo je utrpela zaradi kršitve pogodbe z dne 15. 9. 2022 (I. točka izreka). Odločilo je, da se odločanje o višini zahtevka in stroških postopka pridrži za končno sodbo (II. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je, predvsem na podlagi izjav prič, zaključilo, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da bo toženka za ceno 5.700,00 EUR tožnici dobavila še novo vetrobransko steklo in klopi. Sodišče prve stopnje je na podlagi izjav prič A. A., B. B. in C. C., ki so vse sorodniki tožnice, kar izpostavlja tudi sodišče, razsodilo, da je bilo v ceno 5.700,00 EUR vključeno tudi vetrobransko steklo in klopi. Tožnica svojih trditev ni uspela dokazati z ničemer drugim. Izjava toženke z dne 10. 1. 2023, na katero se v obrazložitvi sklicuje sodišče prve stopnje, potrjuje le, da se je toženka zavezala urediti sedeže in vetrobransko steklo. To je potrdil tudi zakoniti zastopnik toženke ob svojem zaslišanju, ko je izpovedal, da je tožnici obljubil, da ji bo pomagal poiskati sedeže in steklo. Toženka je sedeže našla, vendar za tožnico niso bili sprejemljivi. Iz izjave nikjer ne izhaja, da je toženka obljubila, da bodo sedeži in steklo dobavljeni brezplačno. Sodišče po mnenju pritožbe povsem nekritično zaključuje, da je bila dogovorjena brezplačna dobava stekla in sedežev, ker v izjavi ni zapisane cene in plačila avansa. Če v izjavi ni zapisane cene, ne pomeni, da gre za brezplačno storitev. Nadalje pritožba izpostavlja, da je toženka svojim vlogam priložila listinsko dokumentacijo, s katero izkazuje, da so se primerljiva vozila brez napak prodajala za bistveno višje zneske, s čimer izkazuje, da je tožnica sporno vozilo kupila ceneje ravno iz razloga, ker je vozilo imelo napake. Sodišče pa slednjega ni upoštevalo. Če bi toženka dobavila brezplačno še novo vetrobransko steklo in klopi, ni logično, da bi vozilo prodala za tako nizek znesek, kot je 5.700,00 EUR. Upoštevaje dejstvo, da sedežev, katere je toženka našla, tožnica ni prevzela, ni pravne podlage, da bi prišlo do razveze pogodbe v tem delu. Če je sodišče kljub vsemu štelo, da je prišlo do razveze pogodbe, bi moralo šteti, da je prišlo do razveze celotne pogodbe in ugotoviti, da mora vsaka stranka drugi stranki vrniti, kar je prejela. Tožnica bi tako morala toženki vrniti vozilo skupaj z nadomestilom za uporabo vozila, toženka pa bi morala tožnici vrniti prejeto kupnino, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je toženka tožnici odškodninsko odgovorna. Če je slediti zaključku sodišča prve stopnje glede dejanskega stanja, je med pravdnima strankama prišlo do delne razveze pogodbe, in sicer v delu glede vetrobranskega stekla in zadnje klopi. V takem primeru je prišlo do neupravičene obogatitve na strani toženke. Tožnica tako nima zahtevka za plačilo škode, posledično ni pravne podlage za odločitev, da je toženka odškodninsko odgovorna. Pritožba sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen oziroma podredno, da zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Toženka je priglasila stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo. Zavzema se za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Iz navedene določbe izhaja, da pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP) ter del absolutnih in vse relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niso del uradnega preizkusa, zato ga sodišče druge stopnje opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi.

7.Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljenih niti uradno upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8.Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Dokazni postopek je pokazal, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženka tožnici naknadno dobavila manjkajoče vetrobransko steklo in zadnji dve klopi, kar je všteto v kupnino 5.700,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno obrazložilo, da je tožnica uspela svoja zatrjevanja dokazati z skladnimi izpovedbami prič, A. A., B. B. in C. C.. Pri presoji verodostojnosti izpovedb navedenih prič je sodišče prve stopnje pretehtalo tudi dejstvo, da so priče sorodniki tožnice. Sorodstvena povezava prič sama po sebi ne more pripeljati do zaključka, da so te priče samo zaradi tega dejstva pristranske. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem opravilo pravilno dokazno oceno, saj je svojo odločitev oprlo na izpovedbe navedenih prič ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov, predvsem izjave toženke (priloga A5). Ustrezno je obrazložilo, da v njihovih izpovedbah ni našlo nobenih vrzeli, da bi lahko podvomilo v njihovo izpovedbo. Obrazložilo je tudi zakaj ni verjelo tožencu (7. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

9.V zvezi z pritožbenimi zatrjevanji, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je, predvsem na podlagi izjav prič, zaključilo, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da bo toženka za ceno 5.700,00 EUR dobavila še novo vetrobransko steklo in dve klopi, sodišče druge stopnje poudarja, da iz tožbenih zatrjevanj ne izhaja, da bi tožnica od toženke zahtevala novo vetrobransko steklo in dve potniški klopi. Tožnica je v tožbi izrecno navedla: "Dogovorjeno je bilo, da bo tožena stranka nepoškodovano vetrobransko steklo in dve potniški klopi tožeči stranki neodplačno dobavila naknadno - lahko rabljeno, vendar nepoškodovano." Poudarek je, torej na nepoškodovanem vetrobranskem steklu in ne na novem. Zato so tudi neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da če bi toženka brezplačno dobavila še novo vetrobransko steklo in klopi, ni logično, da bi vozilo prodala za tako nizek znesek kot je 5.700,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo zakaj ni sledilo zatrjevanjem toženke, da bi naj bila dogovorjena kupnina tako nizka zaradi manjkajočih delov (9. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Poudarilo je, da je med pravdnima strankama nesporno, da vozilo ni bilo vozno zaradi nedelujočega motorja. Tudi iz računa (priloga A3) izhaja, da je bilo obravnavano vozilo ob prevzemu v okvari in poškodovano.

10.Upoštevaje obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo naknadno podano izjavo podpisano v prostorih toženke (priloga A5). Toženka je gospodarska družba, ki se ukvarja tudi z prodajo rabljenih vozil, zato je potrebno izjavo razlagati tako kot je zapisana. Zapisana pa je tako, da upoštevaje predhodno sklenjeno pogodbo o prodaji rabljenega poškodovanega vozila iz nje nikjer ne izhaja, da bi morala tožnica za zahtevano vetrobransko steklo in dva potniška sedeža toženki plačati še kakšno dodatno kupnino. Nasprotno iz izjave izhaja, da se je toženka zavezala tožnici urediti in predati drugo in tretjo vrsto sedeža za vozilo Ford Transit Costum, letnik 2016 in vetrobransko steklo spredaj.¹ Uporabljen je bil glagol predati in ne morda prodati.² Pritožba navaja, da če v izjavi ni zapisane cene slednje ne pomeni, da gre za brezplačno storitev. V zvezi z navedenim sodišče druge stopnje pripominja, da upoštevaje izvedeni dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje, navedene izjave ni mogoče presojati samostojno, saj je vezana na dogovor med pravdnima strankama glede naknadne dobave vetrobranskega stekla in dveh klopi, kar pa je del prodajne pogodbe. Zato je logičen zaključek, da v izjavi ni navedene cene, saj je bila ta dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe.

11.Toženka je v prvi pripravljalni vlogi navedla, da je pri svoji dejavnosti avto odpada naletela in našla manjkajoče dele vozila vendar slednji za tožnico niso bili sprejemljivi in jih tudi ni bila pripravljena kupiti. Toženka ni podala substanciranih trditev katere "manjkajoče dele vozila" je našla in ali so bili ti uporabni za obravnavano vozilo. Po določbi prvega odstavka 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi odgovorila, da ji je toženka ponudila eno klop, ki pa ni bila namenjena za obravnavano vozilo. Zato so pritožbena zatrjevanja toženke, da sedežev katere je našla tožnica ni prevzela in da za to ni pravne podlage, da bi prišlo v tem delu do razveze pogodbe, neutemeljena.

12.Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno obrazložilo, da je toženka kršila dogovorjeno pogodbeno obveznost, ker kljub dogovoru naknadno ni dobavila vetrobranskega stekla in dveh klopi. Pravilno se je oprlo na prvi odstavek 472. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da lahko kupec odstopi od pogodbe le glede tistega dela ali količine, ki manjka.³ Obrazložilo je tudi, da je med pravdnima strankama nesporno, da je tožnica z dopisom z dne 2.2.2024 toženko pozvala na izpolnitev pogodbenih obveznosti, in sicer dobavo vetrobranskega stekla in dveh zadnjih klopi ( priloga A6). S tem je tožnica zadostila zakonskim pogojem iz prvega odstavka 470. člena OZ.⁴ Ker toženka ni v dodatnem roku izpolnila dela pogodbene obveznosti je tožnica imela po navedeni določbi 472. člena OZ pravico odstopiti od pogodbe le glede dobave vetrobranskega stekla in dveh klopi. Zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je štelo, da je prišlo do razveze pogodbe šteti, da je je prišlo do razveze celotne pogodbe. Po določbi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Kar vse je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo (12. in 13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

13.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški za odgovor na pritožbo pa za postopek niso bili potrebni, saj odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi o toženkini pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato tožnica sama krije svoje stroške.

-------------------------------

1Izjava priloga A5: "Podjetje D. d.o.o., ..., na naslovu X izjavlja, da bo uredil in predal drugo in tretjo vrsto sedežev vozila FORD TRANSIT CUSTOM, letnik 2016 in vetrobransko steklo spredaj".

2Predati, knjižno izročiti, dati, Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja knjiga, Ljubljana 1979, str.992.

3472. člen OZ določa: "(1)Če ima napake le del izročene stvari ali če je bil izročen le del stvari oziroma manjša količina, kot je bila dogovorjena, sme kupec odstopiti od pogodbe po prejšnjih členih le glede tistega dela, ki ima napake, ali le glede tistega dela ali količine, ki manjka. (2)Kupec sme odstopiti od cele pogodbe le, če dogovorjena količina ali dogovorjena stvar sestavlja celoto ali če ima kupec sicer opravičen interes, da sprejme dogovorjeno stvar ali količino le v celoti."

4Za odstop od pogodbe po 472. členu OZ morajo biti izpolnjene predpostavke, določene v 470. in 471. členu OZ, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, str. 185.