Jedro

Če bi sodišče prve stopnje odločilo o novem predlogu za oprostitev plačila sodne takse in predlogu ugodilo, sklep o oprostitvi plačila sodne takse glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 ne bi mogel učinkovati na obveznost tožeče stranke za plačilo takse za redni postopek, ker je ta obveznost na podlagi odloženega plačila zapadla v plačilo še preden je tožeča stranka za isto takso vložila pri sodišču nov predlog.

ZST-1 razlikuje med nastankom taksne obveznosti in zapadlostjo v plačilo.

Če se plačilna roka v plačilnem nalogu in v sklepu o odložitvi plačila sodne takse razlikujeta, v razmerju med rokom plačila, ki je določen s sklepom o odlogu, in rokom plačila, ki je določen s plačilnim nalogom, velja rok plačila iz sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za redni postopek z dne 15. 6. 2015. 2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlagala, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom VIII Pg 4835/2014 z dne 30. 1. 2015 plačilo sodne takse za redni postopek odložilo do izdaje končne odločbe v tem pravdnem postopku. Končna odločba (zamudna sodba) je bila izdana 28. 5. 2015. Za isto takso (za redni postopek) je tožeča stranka z vlogo z dne 15. 6. 2015 predlagala, da se jo oprosti plačila, podrejeno pa, da se ji dovoli obročno plačilo v 10 mesečnih obrokih. Sodišče prve stopnje je nov predlog za taksno oprostitev sodne takse za redni postopek zavrglo, ker je bilo o prošnji tožeče stranke že pravnomočno odločeno.

5. Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je tožeča stranka utemeljevala z drugimi oziroma dodatnimi okoliščinami, zato ne more iti za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.(1) S takim stališčem, ki ga zastopa pritožnica v pritožbi, se pritožbeno sodišče strinja. Kljub temu je odločitev o zavrženju predloga pravilna, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. Če bi sodišče prve stopnje odločilo o novem predlogu za oprostitev plačila sodne takse in predlogu ugodilo, sklep o oprostitvi plačila sodne takse glede na določbo prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ne bi mogel učinkovati na obveznost tožeče stranke za plačilo takse za redni postopek, ker je ta obveznost na podlagi odloženega plačila zapadla v plačilo še preden je tožeča stranka za isto takso vložila pri sodišču nov predlog. Ker pa tožeča stranka želi doseči učinke oprostitve ravno glede te takse in ne morebitne druge takse (na primer za pritožbeni postopek), nima pravnega interesa, da se jo oprosti plačila sodne takse v bodoče. Na obstoj pravnega interesa pazi sodišče po uradni dolžnosti. Če stranka nima pravnega interesa za odločitev o njeni vlogi, se ta zavrže. 7. V skladu z določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Glede na navedeno določbo bi lahko tožeča stranka z novim predlogom dosegla taksno oprostitev za tiste takse, za katere se je iztekel rok za plačilo 15. 6. 2015 ali pozneje, ne pa za takso za redni postopek, za katero se je iztekel rok za plačilo z izdajo zamudne sodbe 28. 5. 2015. 8. ZST-1 razlikuje med nastankom taksne obveznosti in zapadlostjo v plačilo (5. člen ZST-1). Sodno takso je treba plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena ZST-1. V primeru odloga in obročnega plačila se določi rok plačila v sklepu o odlogu ali o obročnem plačilu. S sklepom o odlogu plačila se lahko stranki odloži plačilo takse do določenega roka, najdlje pa do izdaje odločbe (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Kar pomeni, da po izdaji odločbe plačilo takse za redni postopek ne more biti več odloženo. Če sodišče odloči, da se plačilo takse za redni postopek odloži do izdaje odločbe, je rok plačila določljiv (določen je z dnevom izdaje odločbe o glavni stvari).

9. Če je bil pred izdajo sklepa o odlogu plačila sodne takse že izdan plačilni nalog z rokom plačila iz 34. oziroma 34.a člena ZST-1, se upošteva rok zapadlosti iz sklepa o odložitvi plačila takse; zaradi spremembe zapadlosti ni treba izdati novega plačilnega naloga. Če se plačilna roka v plačilnem nalogu in v sklepu o odložitvi plačila sodne takse razlikujeta, v razmerju med rokom plačila, ki je določen s sklepom o odlogu in rokom plačila, ki je določen s plačilnim nalogom, velja rok plačila iz sklepa. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene. Čeprav je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje prvič izdalo plačilni nalog šele po izteku roka za plačilo iz sklepa VIII Pg 4835/2014 z dne 30. 1. 2015 o odlogu plačila sodne takse za redni postopek, s plačilnim nalogom ni mogel biti določen drugačen rok za plačilo od roka za plačilo iz sklepa. Zato se na tej podlagi tožeči stranki tudi ni odprla možnost, da za takso za redni postopek z novim predlogom doseže učinke, kot da je predlog vložila še preden se je iztekel rok za njeno plačilo.

10. Glede na navedeno se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožba ni utemeljena, jo je bilo treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP). Izrek o pritožbenih stroških je posledica neuspeha tožeče stranke s pritožbo in temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Enako VSL sklep II Cp 3158/2013 z dne 17. 12. 2013