Jedro

Iz 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) izhaja, da v primeru, ko je organ sprožil upravni spor, ni dolžan prosilcu posredovati zahtevanih dokumentov. Sprožitev upravnega spora ima torej v obravnavanem primeru suspenzivni učinek. Ker zaradi sproženega upravnega spora tožeča stranka ni dolžna izvršiti izpodbijane odločbe, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, saj se izpodbijanega akta med upravnim sporom ne sme prisilno izvršiti, tožniku pa ga ni treba izpolniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Tožeča stranka je namreč predlagala začasno zadržanje izvršitve odločbe tožene stranke z dne 19. 2. 2009, s katero je bilo tožeči stranki med drugim naloženo, da mora prosilki posredovati fotokopije tam navedenih dokumentov. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode, ki naj bi ji nastala z izpodbijano odločbo, ter se pri tem sklicevalo na tretji odstavek 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu – ZInfP, iz katerega izhaja, da v primeru, ko organ izpodbija odločbo v upravnem sporu, ni dolžan prosilcu skladno z odločbo tožene stranke poslati zahtevane informacije.

2. Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne uporabe oziroma neuporabe materialnega prava ter posledično zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot je zatrjevala že v tožbi bi z razkritjem zahtevanih podatkov o identiteti ocenjevalcev le-ti izgubili anonimnost in nastala bi škoda zaradi kršenja njihovih pravic, ki je kasneje ne bi bilo mogoče odpraviti. S tem bi izgubili tudi del svoje neodvisnosti in zasebnosti, saj bi bili pod stalnim nadzorom in pritiski – kandidatov in njihovih staršev. Objavi imen in priimkov ocenjevalcev na spletni strani ali v maturitetnem letnem poročilu ne oporeka, tako razkritje identitete ocenjevalca, kot se zahteva v obravnavanem primeru, pa je lahko le individualni interes posameznika. Poleg tega bo prosilka na spomladanskem izpitnem roku 2009 opravljala popravni izpit in njene izpitne pole bodo ocenjevali isti ocenjevalci kot lani, saj so le glavni ocenjevalci in izvedenci ustrezno usposobljeni za ocenjevanje kandidatov s posebnimi potrebami, torej bo že v naprej vedela za identiteto svojega ocenjevalca na letošnjem popravnem izpitu. Kljub tretjemu odstavku 10. člena ZInfP tako obstaja potreba po sodnem varstvu. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in izda predlagano začasno odredbo oziroma prvostopenjskemu sodišču naloži izdajo predlagane začasne odredbe.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je ta brezpredmetna ter se sklicevala na določbo tretjega odstavka 10. člena ZInfP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je predlagala zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe, torej izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

6. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno sklicevalo na določbo tretjega odstavka 10. člena ZInfP, ki določa, da je organ dolžan prosilcu skladno z odločbo informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, če zoper odločbo informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora.

7. Tožba v upravnem sporu sicer nima suspenzivnega učinka, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače (prvi odstavek 32. člena ZUS-1). Tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz citirane določbe ZInfP izhaja, da v primeru, ko je organ sprožil upravni spor, ni dolžan prosilcu posredovati zahtevanih dokumentov. Sprožitev upravnega spora ima torej v obravnavanem primeru suspenzivni učinek. Ker zaradi sproženega upravnega spora tožeča stranka ni dolžna izvršiti izpodbijane odločbe, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, saj se izpodbijanega akta med upravnim sporom ne sme prisilno izvršiti, tožniku pa ga ni treba izpolniti.

8. Tožeča stranka je v pritožbi zatrjevala, da kljub določbi tretjega odstavka 10. člena ZInfP obstaja potreba po sodnem varstvu in izdaji zahtevane začasne odredbe, vendar pa ni navedla, zakaj naj bi bila izdaja začasne odredbe potrebna glede na v zakonu določen suspenzivni učinek upravnega spora.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.