Jedro

Izpodbijana odločba je bila izdana, preden je potekel rok za izjavo tožnice in celo preden je bil tožnici vročen poziv za dopolnitev vloge. Odločba je bila torej izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih pred izdajo odločbe ni mogla izjaviti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 234/2014 z dne 1. 7. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 12. 6. 2014 za zastopanje v kazenskem postopku, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju in se vodi pod opr. št. I K ... (v I. točki izreka) in ugotovila, da je tožnica v izjavi o premoženjskem stanju navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju B.B., zaradi česar šest mesecev od prejema te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (II. točka izreka).

Odločitev je utemeljena z ugotovitvijo, da je tožnica v izjavi o premoženjskem stanju družinskega člana - moža B.B. navedla neresničen podatek, in sicer, da ni lastnik kapitalskih naložb. Iz uradoma pridobljenih podatkov (portal Ajpes) namreč izhaja, da je imetnik 100% poslovnega deleža in direktor družbe C. d.o.o. Tožnica se po seznanitvi o navedeni ugotovitvi ni izjavila in ni podala dodatnih pojasnil. Ob takem dejanskem stanju je na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločeno tako, kot izhaja iz izreka.

Tožeča stranka se z odločbo ne strinja. Sodišču predlaga, da jo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

V pozivu na dopolnitev vloge z dne 20. 6. 2014 je tožena stranka tožnico seznanila z ugotovitvijo, da je prokuristka v družbi C. d.o.o., njen mož B.B. pa direktor navedene družbe in njen edini družbenik, in jo glede na neskladnost podatkov, ki jih je ugotovila sama, s podatki izjave o premoženjskem stanju pozvala, da se o tem izjavi v roku 8 dni. Hkrati jo je pozvala, da v danem roku predloži plačilne liste zase in za moža. Tožeča stranka je navedeni poziv prejela 7. 7. 2014 in nanj pravočasno odgovorila z laično vlogo z dne 15. 7. 2014. V njej je ponovno poudarila, da ni prokuristka navedene družbe in da njen mož tudi ni direktor in edini lastnik te družbe. Pri tem je izrecno navedla, da je edini družbenik te družbe B.B. ml., roj. 1992, ki pa s tožnico ne živi v skupnem gospodinjstvu in je v tujini. Hkrati je navedla, da plačilnih list ne more predložiti, saj plače sploh niso bile izplačane, mož pa je brezposeln. Izpodbijana odločba, kljub pojasnilu tožnice, temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Dejstvo, da imata mož tožnice (roj. 1969) ter direktor in družbenik družbe C. d.o.o. (roj. 1992) enako ime, še ne pomeni, da gre za isto osebo.

Neutemeljene so tudi navedbe tožene stranke, da se tožnica o okoliščini ugotovljenega lastništva kapitalske naložbe ni izjavila. Kljub izrecnemu opozorilu tožnice je tožena stranka zavzela stališče, da gre za isto osebo, ne da bi navedbe tožnice ob znanem identifikacijskem podatku za moža (EMŠO) preverila z vpogledom v listine sodnega registra.

Iz navedenega izhaja, da je bilo v postopku dejansko stanje ugotovljeno napačno in da je tožnica v prošnji in izjavi o premoženjskem stanju navedla pravilne in resnične podatke. Tožena stranka je kršila tudi pravila postopka, ker je odločbo izdala 1. 7. 2014, t.j. še preden je tožnica prejela poziv na dopolnitev vloge.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in pri razlogih ter poudarja, da navedbe v tožbi ne držijo v celoti. Tožeča stranka je po prejemu poziva z dne 20. 6. 2014 sodišču posredovala dopis, datiran s 24. 6. 2014, v katerem je sporočila le, da v določenem obdobju ni prejela plače. Ker se o drugih ugotovitvah ni izrekla, je pristojni organ upravičeno štel, da so podatki, s katerimi je razpolagal in so navedeni v pozivu na izjasnitev, resnični, na kar je tožnico posebej opozoril. Dopis z dne 15. 7. 2014, na katerega se sklicuje tožnica, je bil pristojnemu organu posredovan šele po izdaji izpodbijane odločbe in ga ni bilo mogoče več upoštevati.

Tožba je utemeljena.

Sodišče namreč ugotavlja, da je bil poziv za dopolnitev vloge z dne 20. 6. 2014 tožeči stranki vročen s fikcijo dne 7. 7. 2014. Iz povratnice, ki se nahaja v spisu, namreč sledi, da je bila tožnica o prispelem pismu obveščena 21. 6. 2014 in da ga v 15-dnevnem roku ni prevzela. Izpodbijana odločba je bila izdana 1. 7. 2014 in torej pred potekom roka za izjavo in celo pred vročitvijo poziva tožnici. Izdana je bila torej na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in (ob upoštevanju DDV) drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07,107/13).

Sodišče je zadevi odločilo na nejavni seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).