Jedro

Smotrnosti kot razloga za delegacijo pristojnosti ne utemeljujejo na primer sklepčnosti tožbe zoper vsakega od različnih tožencev iz dveh vzporednih postopkov glede identične terjatve, njune pasivne legitimacije in vrste njunih morebitnih obveznosti po obsegu, saj gre za vprašanja, odgovori na katera so kot pogoj za uspešno uveljavitev terjatve v sodnem postopku v domeni upnika. Sodišče jih razrešuje za vsakega od tožencev posebej tako v ločenih kot tudi v združenem postopku, pri čemer delegacija pristojnosti sama po sebi tudi sicer ne zagotavlja (kaj šele terja) uporabe procesnopravnega instituta združitve pravd v skupno obravnavanje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v teku pravdni postopek zaradi plačila 5.006,92 EUR s pripadki, v katerem je tožeča stranka predlagala, da se za postopanje v tej zadevi iz razloga smotrnosti določi drugo stvarno pristojno sodišče - in sicer Okrajno sodišče v Ljutomeru. V predlogu navaja, da je zaradi uveljavitve svoje terjatve na podlagi identičnega dejanskega stanja že pred tem sprožila postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru zoper M. K., ki pa je zvračal odgovornost za dolg na B. L. (toženca v pravdi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani). Če pristojnost ne bi bila delegirana in ne bi prišlo do združitve obeh pravd v skupno obravnavanje, bi bilo po mnenju tožeče stranke ogroženo vodenje postopka v skladu z načelom ekonomičnosti, ogrožena pa bi bila tudi možnost "celovite in pravilne rešitve predmetne zadeve", saj bo treba spričo dveh različnih potencialnih dolžnikov z vidika pravilne uporabe materialnega prava presoditi vprašanje morebitne upoštevnosti pravnih institutov "pristopa k dolgu, prenosa dolga ali morda celo prenosa terjatve". Če bi se ugotovilo, da je prišlo do pristopa k dolgu, bi prišlo do solidarne odgovornosti obeh toženih strank in bi šele z združitvijo pravd bilo tožeči stranki omogočeno takšno uveljavljanje plačilne obveznosti tožencev; v nasprotnem bi po mnenju tožeče stranke lahko prišlo tudi do tega, da bi "obe sodišči tožbenemu zahtevku za plačilo 5.006,92 EUR ugodili, kar bi privedlo do podvojitve zahtevka, ali zavrnili, kar bi preprečilo pravično in pravno pravilno odločitev".

2. Predlog tožeče stranke je bil vročen tožencu, ki nanj ni odgovoril, in tudi Okrajnemu sodišču v Ljutomeru, ki se "strinja s predlagano združitvijo".

3. Predlog ni utemeljen.

4. Krajevna in stvarna pristojnost sodišča za odločanje v sodnem postopku je urejena z zakonom in stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Tudi pogoji za sicer izjemno predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Nobene od v predlogu tožeče stranke nanizanih trditev ni mogoče opredeliti kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj slednja ne zatrjuje konkretnega obstoja nekih upoštevnih ovir za postopanje pred sicer pristojnim sodiščem, ki bi odkazovale na možnost lažje, hitrejše in cenejše (razlog smotrnosti) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem - na primer pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru. Med te okoliščine tudi ne spadajo v predlogu problematizirana vprašanja na primer sklepčnosti tožbe zoper vsakega od različnih tožencev iz dveh vzporednih postopkov glede identične terjatve, njune pasivne legitimacije in vrste njunih morebitnih obveznosti po obsegu, saj gre za vprašanja, odgovori na katera so kot pogoj za uspešno uveljavitev terjatve v sodnem postopku v domeni upnika - tožeče stranke; sodišče pa jih razrešuje za vsakega od tožencev posebej tako v ločenih kot tudi v združenem postopku, pri čemer delegacija pristojnosti sama po sebi tudi sicer ne zagotavlja (kaj šele terja) uporabe procesnopravnega instituta združitve pravd v skupno obravnavanje. Ker se tako izkaže, da uveljavljan razlog smotrnosti za delegacijo pristojnosti v obravnavanem primeru ni podan, je bilo treba predlog tožeče stranke zavrniti.