Jedro

Tožnica predloga za prekinitev postopka ne utemeljuje s trditvami, da se bo v matičnem izvršilnem postopku razrešilo vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, pač pa s tem, da se bo šele po rešitvi ugovora, ki ga je podala v izvršilnem postopku, izkazalo ali ima pravni interes za vloženo tožbo na nedopustnost izvršbe. To pa ni predhodno vprašanje. Ali je konkretna izvršba dovoljena, je predmet odločanja v tej pravdi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dne 22. 9. 2021 vloženi predlog tožeče stranke (tožnica) za prekinitev postopka.

2. Pritožuje se tožnica. Meni, da sklep ni obrazložen. Navaja, da je v konkretnem primeru odločitev o ugovoru v izvršilnem postopku predhodno vprašanje, saj če bo ugovoru ugodeno, pravda sploh ne bo potrebna, ker terjatev tožene stranke ne bo obstajala in bo izvršilni postopek ustavljen. Dejstvo je, da je ugovor tožnice v izvršilnem postopku predhodno vprašanje. Višje sodišče naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Tožena stranka (toženka) je na pritožbo odgovorila. Stališče tožnice, da je ugovor v izvršilnem postopku predhodno vprašanje, ni pravilno. Gre za posplošene trditve, ki jih ni mogoče preizkusiti, kar kaže, da gre zgolj za manever zavlačevanja postopka. Pritožba ni utemeljena, sodišče naj jo zavrne in tožnici naloži plačilo stroškov postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s 1. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari (prvi odstavek 13. člena ZPP). Predhodno vprašanje samo neposredno ni predmet odločanja o glavni stvari.

6. Tožnica predloga za prekinitev postopka ne utemeljuje s trditvami, da se bo v matičnem izvršilnem postopku razrešilo vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, pač pa s tem, da se bo šele po rešitvi ugovora, ki ga je podala v izvršilnem postopku, izkazalo ali ima pravni interes za vloženo tožbo na nedopustnost izvršbe. To pa ni predhodno vprašanje. Ali je konkretna izvršba dovoljena, je predmet odločanja v tej pravdi.

7. Izpodbijana odločitev je torej pravilna. Glede na nesubstanciranost predloga za prekinitev postopka je tudi obrazložena ustrezno. Več kot to, da odločitev izvršilnega sodišča o ugovoru plačila po izteku roka ni predhodno vprašanje v pravdi na nedopustnost izvršbe ter da določila 205. in 206. člena ZPP ne omogočajo prekinitve iz razlogov, ki jih (pavšalno) navaja tožnica, sodišču prve stopnje ni bilo treba pojasnjevati.

8. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne razlogi, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končnega uspeha strank v postopku, bo tudi o stroških tega pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.