Jedro

Pri presoji o verjetnosti terjatve upnikov je potrebno upoštevati, da institut ločitve zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine, še ne bo dosegel svojega namena, ki je v tem, da se zapustnikovi upniki poplačajo iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili (jih prehitevali) upniki prezadolženega dediča. Ta namen bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora zato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dedič J. Z. sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice Š. Z. za ločitev zapuščine.

2. Zoper sklep je upnica vložila pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče sklep izdalo ne da bi opravilo narok in ne da bi ji dalo možnost, da odgovori na pisne vloge dedičev. Navaja, da je svojo trditev konkretizirala, predložila je tudi darilno pogodbo med zapustnikom in zapustnikovim sinom (bivšim možem upnice), iz katere je jasno razvidno, da je zapustnik sinu podaril idealni delež na nepremičnini, ki je predmet zapuščinskega postopka, zaradi adaptacije stanovanjske hiše. Šlo je za adaptacijo celotne hiše, iz tega naslova pa ima upnica do zapustnika terjatev. Z navedeno pogodbo je terjatev tudi verjetno izkazana. Dediči so bili z njenim vlaganjem seznanjeni, zato je računala, da bodo v zapuščinskem postopku terjatev priznali. Terjatev upnice so zgolj abstraktno prerekali. Celo iz trditev dedičev izhaja verjetnost terjatve, sami priznavajo, da je imela upnica na naslovu V. 3 registrirano družbo, ki se je ukvarjala z arhitekturo in drugimi gradbenimi storitvami, kar potrjuje trditev upnice, da je vlaganje izvajala tudi s svojim delom in znanjem. Predlaga zaslišanje treh prič.

3. Dedič J. Z. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine (143. člen Zakona o dedovanju – ZD), morajo verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku. Pri presoji o verjetnosti terjatve je potrebno upoštevati, da institut ločitve zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine, še ne bo dosegel svojega namena, ki je v tem, da se zapustnikovi upniki poplačajo iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili (jih prehitevali) upniki prezadolženega dediča. Ta namen bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora zato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve (primerjaj odločbe VSL I Cp 3865/2008, VSK Cp 294/2010, VSL I Cp 2091/2009). Poplačila svoje terjatve pa upnica v konkretnem primeru le s trditvami o vlaganjih v nepremičnino zapustnika v obsegu, kot jih je navajala, četudi bi jih potrdile (šele v pritožbi) predlagane priče, ne bi mogla doseči (ne v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova in ne v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine). To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga pravilna. Upnica je sicer izkazala možnost obstoja njene terjatve, ne pa tudi takšne stopnje njene verjetnosti, da bi lahko neposredno v izvršilnem postopku dosegla njeno poplačilo. Podrejeno pritožbeno sodišče še dodaja, da upnica ni niti zatrjevala, da imajo dediči upnike in da obstaja možnost, da bodo njihovi upniki posegli na podedovano premoženje, zaradi česar bi bilo onemogočeno njeno poplačilo (kot to pravilno izpostavlja tudi dedič J. Z. v odgovoru na pritožbo).

6. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, niti upnici ni kršilo ustavne pravice do enakega varstva pravic in do sodnega varstva. Upnica je vlogi dedičev s katerima njene terjatve niso priznali prejela, nanju bi lahko sama odgovorila, poseben poziv sodišča prve stopnje na odgovor ni bil potreben. Glede na vsebino njenega predloga, upoštevaje zgoraj povedano, tudi ni bilo razloga, da sodišče razpiše narok.

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Če upnica meni, da bodo zakoniti dediči z zapuščino razpolagali in ji onemogočili uveljavitev terjatve, mora sprožiti druge pravne postopke.

8. Pritožbeno sodišče je še odločilo, da dolžnik J. Z. sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 174. člena ZD).