Jedro

Za listino kot dokazno sredstvo je 84, 84/1bistveno, da je nosilka informacij, ki jih je mogoče uporabiti za ugotovitev (ali ovrženje) pravno relevantnega dejstva. Pomembna je vsebina listine, to je v njej zapisana izjava, medtem ko sta navedba osebe, ki jo je sestavila, in njen podpis na listini v prvi vrsti relevantna z vidika vprašanja, kdo je sestavil listino oziroma čigava izjava je v njej navedena Pritožnik ne trdi, da uradni zaznamki toženke in poročila njene varnostne službe niso vsebovali informacij, ki jih je bilo mogoče uporabiti za namen dokazovanja. Prav tako ne pojasni, zakaj bi v obravnavani zadevi posamično listino šele navedba in podpis osebe vzpostavilo kot dokaz v predhodno razloženem pomenu. Poleg tega se je zaslišanju konkretnih zaposlenih v azilnem domu odrekel s svojim nasprotovanjem dokaznemu predlogu toženke. Vrhovno sodišče zato zavrača pritožbeni očitek, da je sodišče izpodbijani sklep potrdilo brez dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo (I. točka izreka), vloženo zoper sklep Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, št. 2142-140/2022/23 (UOIM1-04) z dne 6. 1. 2023, in zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka). Z navedenim sklepom je toženka zaradi nujne potrebe varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda (razlog iz četrte alineje prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti, ZMZ-1) tožniku (prosilcu za mednarodno zaščito) omejila gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni (v nadaljevanju pridržanje) za čas od 6. 1. 2023 od 10.45 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 6. 4. 2023 do 10.45 ure, z možnostjo podaljšanja za en mesec.

2. Iz sodbe izhaja, da je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke medicinske stroke s področja psihiatrije najprej ugotovilo, da je bil tožnik na dan izdaje izpodbijanega sklepa sposoben samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja, in še, da je njegova duševna bolezen v stabilni remisiji, tako da je ob strokovni pomoči zastopnice sposoben samostojno in veljavno opravljati tudi procesna dejanja v upravnem sporu. O tem se je sodišče dodatno prepričalo na glavni obravnavi, ko je zaslišalo tožnika v zvezi z ugotavljanjem ravnanj, ki so privedla do pridržanja. V enak namen je izvedlo še dokaze z listinami iz upravnega spisa, v katerih je toženka dokumentirala tožnikove kršitve.1 Na podlagi tega je ugotovilo, da je bil tožnik večkrat obravnavan zaradi kršitev hišnega reda azilnega doma in da ga je obravnavala tudi policija ter da te kršitve predstavljajo dovolj resno grožnjo javnemu redu, za preprečitev nadaljnjega ponavljanja pa je toženka utemeljeno uporabila izrečeni ukrep.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo (I. točka izreka sodbe in sklepa) vložil pritožbo, v kateri predlaga njeno razveljavitev in odpravo sklepa toženke. Bistvo njegovih navedb je v trditvi, da izvedeni listinski dokazi toženke (uradni zaznamki zaposlenih in poročila varnostne službe) niso dokazi, saj listine niso podpisane in na njih ni navedeno, katera oseba jih je napisala. Ker nepodpisan papir ne more predstavljati listine in torej ne dokaza v upravnem postopku, pomeni, da je sodišče potrdilo izpodbijani sklep brez dokazov.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Ni sporno, da je sodišče prve stopnje zaradi preverjanja dejanskega stanja (to je tožnikovih kršitev hišnega reda v azilnem domu, grožnjah zaposlenim in stanovalcem azilnega doma) zaslišalo tožnika in vpogledalo v nekatere listine iz upravnega spisa toženke. Iz sodbe izhaja, da je te listine tudi s tožnikovim soglasjem (oziroma soglasjem njegove pooblaščenke) štelo za prebrane. Razvidno je tudi, da je pritožnikova pooblaščenka na glavni obravnavi nasprotovala zaslišanju prič, ki jih je predlagala toženka (14. točka izpodbijane sodbe, druga stran zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 1. 2023 na list. št. 23).2

7. Pritožba nasprotuje uporabi listin toženke v dokazne namene s trditvijo, da ker gre za nepodpisane papirje, ti ne morejo pomeniti listin kot dokazov.

8. Navedeno stališče ni utemeljeno. Za listino kot dokazno sredstvo je namreč bistveno, da je nosilka informacij, ki jih je mogoče uporabiti za ugotovitev (ali ovrženje) pravno relevantnega dejstva. Pomembna je vsebina listine, to je v njej zapisana izjava, medtem ko sta navedba osebe, ki jo je sestavila, in njen podpis na listini v prvi vrsti relevantna z vidika vprašanja, kdo je sestavil listino oziroma čigava izjava je v njej navedena.3

9. Pritožnik tako ne trdi, da uradni zaznamki toženke in poročila njene varnostne službe niso vsebovali informacij, ki jih je bilo mogoče uporabiti za navedeni namen dokazovanja. Prav tako ne pojasni, zakaj bi v obravnavani zadevi posamično listino šele navedba in podpis osebe vzpostavilo kot dokaz v predhodno razloženem pomenu. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da če pritožnik cilja, da je šlo za zapisane izjave prič o dogodkih, v katere je bil vpleten v azilnem domu, pa s tem v zvezi ne zatrjuje niti, da ni bilo mogoče ugotoviti oseb, ki so to svojo izjavo pisno dokumentirale (iz izpodbijane sodbe npr. izhaja, da so uradne zaznamke pisali zaposleni pri toženki, med drugim socialne delavke), še več, sam se je zaslišanju konkretnih zaposlenih v azilnem domu odrekel s svojim nasprotovanjem dokaznemu predlogu toženke.

10. Glede na navedeno Vrhovno sodišče zavrača pritožbeni očitek, da je sodišče izpodbijani sklep potrdilo brez dokazov.

11. Ker je predmet pritožbene presoje odločitev sodišča prve stopnje in ne toženke, so za odločitev nerelevantne pritožnikove navedbe, ki se nanašajo na upravni postopek in s katerimi utemeljuje nezakonitost sklepa toženke. Navedeno je bilo predmet presoje v upravnem sporu na prvi stopnji.

12. Po obrazloženem in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zoper sodbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS-1).

1 Gre za uradne zaznamke toženke z dne 6. 1. 2023 in 28. 12. 2022 in pri njej zaposlenih z dne 18. 11. 2022, 27., 28., in 30. 12. 2022, za poročila varnostne službe z dne 23., 28., 30. 12. 2022 in 5. 1. 2023 ter za poročila o delu v azilnem domu z dne 23., 28., 30., 31. 12. 2022 in 5. 1. 2023. 2 Sodišče teh dokazov nato ni izvedlo z argumentom, da dodatno dokazovanje neutemeljenosti tožbe ni potrebno. 3 Več o tem J. Zobec, komentar k 224. členu Zakona o pravdnem postopku, v: L. Ude (ur.) et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 415 in naslednje.