Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagateljica ima pravico vpogleda v zdravstveno dokumentacijo svoje pokojne matere.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da mora nasprotna udeleženka predlagateljici omogoči vpogled v zdravstveno dokumentacijo pok. M. C., umrle dne 7.3.1993 na R.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vpogled v zdravstveno dokumentacijo pok. M.C. Zoper ta sklep se smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagateljica postopka in zatrjuje, da je namen varovanja osebnih podatkov v tem, da ne pride do njihove zlorabe, do česar pa v konkretnem primeru ne more priti. Kot najožji svojec, edina hčerka, je vse do smrti skrbela za pok. mater. Tudi ko se je mati zdravila, je ona kontaktirala z zdravniki, ki so ji izročali tudi vse izvide in ji dajali informacije o zdravstvenem stanju in zdravljenju matere.
Treba je upoštevati določbo 51. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti ter dejstvo, da so v bolnišnicah govorilne ure tudi za svojce. Ker je bilo pri zdravljenju pok. M. C. vrsta nepravilnosti, bi bilo treba predlagateljici kot njeni edini hčerki omogočiti vpogled v zdravstveno dokumentacijo.
Pritožba je utemeljena.
Pravica do varstva osebnih podatkov (38.čl. Ustave RS), je posebej urejena v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. SRS št. 8/90 in 19/91, v nadaljevanju ZVOP), je tako kot druge osebnostne pravice strogo vezana na samo osebnost in zato s smrtjo nosilca ugasne. Kljub temu pa ima umrli še v času, ko je živ, interes, da bo kot osebnost tudi še po svoji smrti užival določeno varstvo. Zato pravo priznava pravico do pietete, spoštovanja in lepega spomina na umrlega. Tako imajo najbližji svojci pravico do varstva pokojnikovih osebnostnih pravic (npr. 3. odst. 114. čl. KZ SRS, enako določbo pa ima tudi KZ RS - Ur.l. RS št. 63/94). Po smrti nosilca osebnostnih pravic se torej določene njegove osebne dobrine varujejo kot osebne dobrine ožjih svojcev, to je na podlagi njim pristoječe osebnostne pravice.
ZVOP izrecno sicer ne določa pravic svojcev glede podatkov, ki se nanašajo na osebnost pokojnika (marveč le pravice fizične osebe, na katero se nanaša osebni podatek - 10. čl., 15. do 24. čl., 26. in 29. čl.). Vendar to še ne pomeni, da teh pravic nimajo, kajti po določbi 4. odst. 51. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS št. 9/92) dolžnost varovati zdravniško skrivnost ne velja v razmerju do bolnikovih ožjih sorodnikov. In ker nasprotna udeleženka ne zatrjuje, da bi pok. M. C. prepovedala, da zdravniki dajo predlagateljici (njeni hčerki) podatke o njenem zdravstvenem stanju, tej (predlagateljici) ni mogoče odreči pravice do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo svoje pok. matere. Ker je torej sodišče prve stopnje na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu ugodilo (3. tč. 380. čl. ZPP).