Jedro

Ob ugotovitvi, da so solastne nepremičnine fizično deljive, delitev na način, kot jo je predlagala prva nasprotna udeleženka, to je, da v izključno last prejeme vse nepremičnine ob izplačilu ostalih solastnikov, ne pride v poštev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pristopilo k fizični delitvi solastnih nepremičnin s parcelacijo in novo nastale parcele med predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko razdelilo glede na izkazan interes in solastniški delež.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Prva nasprotna udeleženka in predlagatelj nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - solastno premoženje udeležencev razdelilo tako, da predlagatelj prevzame do celote (1/1) v last in posest nepremičnino s parc. št. 547/6, k. o. X, prva nasprotna udeleženka pa do celote nepremičnine s parc. št. 547/5, 547/9, 553/10, 547/7, 547/8, vse k. o. X (2. in 3. točka izreka sklepa), - v korist nepremičnine s parc. št. 547/6, k. o. X ustanovilo služnostno pravico hoje in vožnje z motornimi vozili po parcelah 547/8 in 547/7, obe k. o. X (5. točka izreka sklepa), - prvi nasprotni udeleženki naložilo, da v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe plača predlagatelju 3.969,31 EUR, drugi nasprotni udeleženki 3.028,31 EUR in tretji nasprotni udeleženki 3.028,31 EUR, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila (6. točka izreka sklepa), - v korist predlagatelja in druge ter tretje nasprotne udeleženke na nepremičninah, ki pripadejo po delitvi prvi nasprotni udeleženki, ustanovilo zakonito zastavno pravico do poplačila zneskov iz 6. točke izreka sklepa, - odločilo, da je izvedensko poročilo izvedenca mag. J. D. z dne 17. 12. 2016 s skico terenske meritve z dne 18. 12. 2016 sestavni del sklepa (4. točka izreka sklepa), - skupne stroške odmerilo v višini 2.877,09 EUR ter odločilo, da so predlagatelju dolžne plačati skupne stroške postopka, in sicer prva nasprotna udeleženka v znesku 2.537,16 EUR, druga nasprotna udeleženka v znesku 50,76 EUR, tretja nasprotna udeleženka pa v znesku 50,76 EUR, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (8. točka izreka sklepa). Predlog predlagatelja za povrnitev separatnih stroškov je zavrnilo (9. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da predlagatelj in nasprotne udeleženke nosijo vsak svoje stroške postopka (10. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje prva nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je izpodbijani sklep neizvršljiv. Sodišče prve stopnje bi moralo najprej nepremičnine razdružiti, določiti katera komu pripade v izključno last ter odločiti o zemljiškoknjižnih dovolilih. Nepremičnine, navedene v izreku sklepa, ne obstajajo. Te pomanjkljivosti ne more nadomestiti navedba, da je izvedensko poročilo sestavni del sklepa. Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku sklepa odločiti, katere so novonastale parcele ter, da se pri novonastalih parcelah vknjiži lastninska pravica na ime določenih nekdanjih solastnikov. V postopku ni imela učinkovitega pravnega sredstva zoper predvideno parcelacijo. Na naroku 8. 5. 2014, na podlagi katerega je bila izdelana skica, ni bila prisotna. Za izvedbo tega naroka ni bilo pogojev, saj B. Z. v postopku ni bil več aktivno legitimiran. V času izvedbe naroka je bil sklep o domiku njegovega solastnega deleža na nepremičninah pravnomočen, izdan pa je bil tudi že sklep o izročitvi solastnih deležev. C. Z. na naroku ni bil prisoten. Skica, na podlagi katere je bila izdelana parcelacija, tako ni uporabna, saj zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije prva nasprotna udeleženka ni pristopila na narok in se posledično ni mogla izjaviti o delitvi, kot jo je predlagal B. Z.. Sklep temelji na skici terenske meritve, narejene na predlog nekoga, ki ni več stranka v postopku ter brez upoštevanja pripomb in stališč ostalih udeležencev, zato je nepravilen in nezakonit. Optimalneje bi bilo, da bi predlagatelj in prva nasprotna udeleženka prejela v izključno last vsak en del zemljišča parc. št. 547/8 in 547/7, obe k. o. X ter bi tako do svojih nepremičnin dostopala vsak po svojem zemljišču. Ob cesti je parcela dovolj široka za dva dovoza, saj je že trenutni dovoz po parceli 547/8 in 547/6, obe k. o. X, širok cca 5 metrov, delno (cca 1 meter) na parceli predlagatelja, poleg dovoza je do garaže še cca 2 metra prostora. Prva nasprotna udeleženka je izkazala upravičen interes tudi za pridobitev nepremičnine s parc. št. 547/6, k. o. X, saj ta predstavlja funkcionalno zemljišče k parceli 547/5, k. o. X, predlagatelj pa interesa za pridobitev te nepremičnine ni izkazal. Na dvorišču namreč ne parkira in ne prebiva na naslovu ... Na absurdnost napravljene delitve kaže tudi okoliščina, da bi na podlagi prvotne skice delitve predlagatelja za še enkrat večji solastni delež prejela bistveno manj zemljišča. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa oziroma vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izrek izpodbijanega sklepa o delitvi solastnine vsebuje vse obvezne sestavine. V njem je odločeno, kateri izmed solastnikov prejmejo v svojo izključno last novonastale dele do tedaj enotne stvari v solastnini. Sodišče prve stopnje je torej solastnino razdružilo, zemljiškoknjižno dovolilo pa za učinkovanje sklepa ni potrebno. Smiselna uporaba pravil, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom (prvi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju: SPZ), je namreč predvidena samo za sporazumno delitev.

6. Sklep o delitvi solastnine ima oblikovalni učinek, ki pa je v primerih, kot je predmetni, ko gre za fizično delitev s parcelacijo, odložen do nastanka nove stvari. Za popolno uresničitev novega pravnega položaja je tako potrebna še realizacija sklepa v katastru in v zemljiški knjigi. Izpodbijani sklep vsebuje vse potrebne podatke tako za evidentiranje sprememb v katastru kot za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi po izvedeni parcelaciji. V sodni postopek je bil pritegnjen izvedenec geodetske stroke, ki je izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, sestavni del izreka izpodbijanega sklepa pa je izvedensko poročilo izvedenca mag. J. D. z dne 17. 12. 2016 s skico terenske meritve z dne 18. 12. 2016 (delilni načrt), s čimer je zadoščeno zahtevam za izvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije (prvi odstavek 8. člena in šesti odstavek 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin). V sklepu pa so že upoštevane nove parcelne številke nepremičnin, kar bo po poočitvi delitve nepremičnin v zemljiški knjigi omogočalo vknjižbo lastninske pravice predlagatelja in prve nasprotne udeleženke v skladu z 2. in 3. točko izpodbijanega sklepa. Neutemeljena je tako pritožbena navedba, da je sklep neizvršljiv, ker nepremičnine, navedene v izreku, ne obstajajo. Velja namreč obratno. Ravno zato, ker je sodišče prve stopnje v izreku uporabilo nove parcelne številke, bo sklep (po izvedeni parcelaciji) predstavljal primerno listino za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi (40. člen Zakona o zemljiški knjigi).

7. Pritožbeni očitek, da za opravo naroka 8. 5. 2014 ni bilo pogojev, je neutemeljen. Udeleženci, vključno s prvo nasprotno udeleženko, so bili na narok vabljeni pravilno1, prva nasprotna udeleženka pa upravičenega razloga za izostanek z naroka ni izkazala. V času vabljenja in na dan naroka je bil B. Z. še vknjižen v zemljiški knjigi kot solastnik nepremičnin, ki so predmet delitve. Zato ga je sodišče prve stopnje pravilno povabilo na narok in se je naroka kot udeleženec tudi udeležil.2 Naroka se je udeležil tudi M. G., in sicer ne samo kot pooblaščenec B.Z., ampak tudi kot pooblaščenec predlagatelja C. Z.. Pogoji za izvedbo naroka so bili tako podani (drugi odstavek 26. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP). Na narok je deset minut po oklicu pristopil tudi C. Z. Ne drži, da je predlog delitve, ki ga je izvedenec prikazal na skici z dne 31. 7. 2014, podal le B. Z.. Iz zapisnika naroka jasno izhaja, da je šlo za predlog obeh predlagateljev, pri katerem je nato preostali predlagatelj tekom nadaljnjega postopka vztrajal. O tem predlogu se je imela prva nasprotna udeleženka možnost izjaviti3. V nadaljnjih vlogah je vztrajala pri svojem predlogu delitve, da se ji solastni nepremičnini izročita v izključno last.4 Sodišče prve stopnje je njene pripombe na predlagano delitev vzelo na znanje ter se do njih tekom postopka in v izpodbijanem sklepu opredelilo. Zatrjevana procesna kršitev tako ni podana.

8. SPZ v 70. členu ureja način delitve stvari v solastnini. Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari, če se ne morejo sporazumeti, pa o njem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (prvi in drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče na podlagi četrtega odstavka 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). V skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ pa lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. 9. SPZ torej kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku narekuje fizično delitev. Slednja ima prednost pred ostalimi načini delitve, ne glede na to, ali se z njo strinjajo vsi solastniki.

10. Okoliščine, ki bi preprečevale fizično delitev solastnih nepremičnin, v postopku niso bile ugotovljene. Da bi bila nepremičnina s parc. št. 547/2, k. o. X pripadajoče zemljišče k hiši na parc. št. 553/5, k. o. X, pri čemur pritožnica vztraja tudi v pritožbi, je izvedenec M. R. jasno zavrnil. Ob ugotovitvi, da so solastne nepremičnine fizično deljive, delitev na način, kot jo je predlagala prva nasprotna udeleženka, to je, da v izključno last prejeme vse nepremičnine ob izplačilu ostalih solastnikov, ne pride v poštev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pristopilo k fizični delitvi solastnih nepremičnin s parcelacijo in novo nastale parcele med predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko razdelilo glede na izkazan interes in solastniški delež.

11. Okoliščina, da predlagatelj ne prebiva v hiši na parc. št. 547/1, k. o. X in osebno ne uporablja dvorišča, še ne pomeni, da ni izkazal interesa za pridobitev dela prvotne nepremičnine, sedaj parc. št. 547/6, k. o. X. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ta interes, glede na to, da je solastnik parc. št. 547/1, k. o. X, ki meji na parc. št. 547/6, k. o. X in ima na tem naslovu prijavljeno svojo firmo, izkazal. Z dodeljeno nepremičnino je zaokrožil nepremičnino, ki jo ima v solasti. Na drugi strani pa je prva nasprotna udeleženka prejela v last nepremičnino s parc. št. 547/5, na kateri stoji hiša, kjer biva in katere velikost ter oblika omogočata normalno uporabo hiše5, ter nepremičnini s parc. št. 547/9 in 553/10, vse k. o. X. Dostop do dodeljenih nepremičnin je sodišče prve stopnje uredilo tako, da je prvi nasprotni udeleženki izročilo v last nepremičnini s parc. št. 547/8 in 547/7, obe k. o. X, v korist nepremičnine, dodeljene predlagatelju, pa na teh nepremičninah ustanovilo služnost hoje in vožnje z motornimi vozili. Izvedenec gradbene stroke M. R. je tako določen dostop označil kot optimalen. Glede na to, da je dostop do razdeljenih nepremičnin na tak način potekal že do sedaj, se temu mnenju pridružuje tudi pritožbeno sodišče. V pritožbi predlagana ureditev dostopa, ki zajema tudi sosednjo nepremičnino, ki ni predmet delitve, brez izrecnega soglasja solastnikov te nepremičnine,v predmetnem postopku ne more biti upoštevana. Poleg tega je v postopku na prvi stopnji pritožnica zatrjevala, da se ji že s predvideno ureditvijo otežuje dostop do nepremičnine s parc. št. 547/5, k. o. X, kar bi še v večji meri veljalo v primeru, da bi dostopni nepremičnini razdelili na dva dela.

12. Okoliščina, da sta sprva predlagatelja v naravi zahtevala manjši del solastnih nepremičnin ob večjem solastniškem deležu, na pravilnost razdelitve ne vpliva. Izračun vrednosti solastnih nepremičnin je namreč pokazal, da kljub velikosti predlagatelju izročene nepremičnine njena vrednost ne dosega vrednosti njegovega solastnega deleža na nepremičninah, ki so predmet delitve.

13. Ker niti uveljavljani, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350 člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 35. členu ZNP.

1 Vročilnice pripete k list. št. 187 in 194. 2 Tudi če sodišče prve stopnje B. Z. zaradi izdanega sklepa o izročitvi njegovega solastnega deleža prvi nasprotni udeleženki (sklep In 57/2007 z dne 15. 4. 2014, list. št. 198-200) ne bi smelo več šteti za udeleženca, njegova prisotnost na naroku ne pomeni opravičljivega razloga za izostanek prve nasprotne udeleženke z naroka. 3 Skica ji je bila tudi vročena (vročilnica pripeta k list. št. 228). 4 Tak predlog je prva nasprotna udeleženka podala že v vlogi z dne 16. 9. 2006. 5 Velikost te nepremičnine je 691 m2 in po ugotovitvah sodišča prve stopnje nudi dovolj prostora okrog hiše.