Jedro

Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.

Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.

Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.

Izrek

I. Pritožba A. A., družbenika dolžnika, se zavrže. II. Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Vsebina odločitve prvostopenjskega sodišča

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 26) je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom L., d. o. o. in za upravitelja imenovalo P. Z. Obseg vloženih pritožb

2. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča sta pritožbi vložila dolžnik (red. št. 35) in edini družbenik dolžnika A. A. (red. št. 36). Pritožbi sta po vsebini identični, oba pritožnika uveljavljata vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagata, naj razveljavi razveljavi sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in ustavi delo imenovanega stečajnega upravitelja.

3. Pritožba družbenika A. A. je nedovoljena, pritožba dolžnika pa neutemeljena.

Glede nedovoljenosti pritožbe družbenika

4. Odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka spada v fazo predhodnega postopka zaradi insolventnosti. V tej fazi postopka imajo položaj stranke postopka: predlagatelj postopka, dolžnik proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka in upnik, ki je prijavil svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju -s v nadaljevanju ZFPPIPP). Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP).(1) Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP).

5. Izpodbijani sklep je bil na spletnem portalu AJPES objavljen 5. 1. 2016, zato je družbeniku dolžnika 15-dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel 20. januarja 2016. Ker je družbenik dolžnika pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom vložil priporočeno pošiljko šele 4. 2. 2016, je pritožba vložena prepozno. Zato jo je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot prepozno zavrglo.

Glede neutemeljenosti pritožbe dolžnika

6. Pritožba dolžnika je vložena pravočasno, saj je bil izpodbijani sklep pooblaščenki dolžnika vročen 20. 1. 2016(2). Pritožba dolžnika, ki je bila vložena 4. 2. 2016, je zato pravočasna.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom oprlo na naslednja ugotovljena dejstva: - predlagatelj postopka (družba ... d. o. o. - v nadaljevanju upnik) ima do dolžnika izkazani denarni terjatvi v znesku 1.303,62 EUR in 17.878,78 EUR, glede katerih je bila izdana pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I Pg 805/2013 z dne 10. 12. 2013, - za poplačilo te terjatve je upnik vložil izvršilni predlog.

8. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča o obstoju terjatev upnika do dolžnika, kakor tudi, da te terjatve niso bile poplačane. V pritožbi pa izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča o insolventnosti dolžnika, ki temelji na njegovi trajnejši nelikvidnosti. Sodišče prve stopnje je na trajnejšo nelikvidnost dolžnika sklepalo iz ugotovitve, da dolžnik do dneva začetka stečajnega postopka ni bil sposoben poravnati izvršljive obveznosti v znesku 9.152,97 EUR s pripadki, vse od njenega nastanka v letu 2012 dalje. Dolžnik v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni zanikal trditev upnika o blokadi transakcijskega računa dolžnika že od izdaje sklepa o izvršbi št. Ig 326/2014 z dne 22. 12. 2014. 9. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da se ni opredelilo do njegovih navedb, da ima v svoji bilanci za leto 2014 in 2015 dovolj odprtih terjatev v višini 73.000,00 EUR, da bi poplačal upnike, ki so blokirali poslovni račun dolžnika. Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika. Dolžnik po eni strani tako zatrjevanega premoženja v obliki terjatev niti ni konkretiziral v smislu, na katere dolžnike naj bi se te terjatve nanašale, niti iz kakšnega temelja naj bi terjatve izvirale. Samo ob teh predpostavkah bi sodišče lahko presojalo, ali gre za likvidno premoženje dolžnika, iz katerega bi bile lahko poplačane zapadle obveznosti upnikov. Do tako nekonkretiziranih trditev dolžnika se prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno opredeljevati.

10. Tudi pritožbeno sklicevanje, da je dolžnik zadnji dve leti poplačeval svoje obveznosti, ne morejo ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča o insolventnosti dolžnika. Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.

11. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko zatrjuje, da je interes upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom le v preprečitvi možnosti družbenika za uveljavljanje nasprotne terjatve, ki jo ima dolžnik do upnika. Dolžnik v pritožbi konkretizirano niti ne izpodbija materialnopravno pravilne utemeljitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik svoje trajnejše likvidnosti ne more utemeljevati na obstoju terjatve, ki je med upnikom in dolžnikom očitno sporna in glede katere je dolžnik šele po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka vložil tožbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Ker trajnejša likvidnost dolžnika temelji na predpostavki, da je dolžnik tekoče sposoben poravnavati vse obveznosti, tega ni mogoče utemeljevati zgolj s sklicevanjem na izid postopka, ki je po sami naravi negotov in odmaknjen v oddaljeno prihodnost. 12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da naj bi bilo z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom dolžniku onemogočeno uveljavljanje nasprotne terjatve do upnika. S samim začetkom stečajnega postopka nad njim dolžnik še ne preneha, zato tudi s tem še ne bo preprečena možnost dolžniku, da v pravdi uspe dokazati obstoj terjatve do upnika. Razlika je zgolj v tem, da je v položaj zakonitega zastopnika dolžnika vstopil stečajni upravitelj, ki pa mora svojo funkcijo prav tako opravljati s stopnjo strokovnjaka in skrbeti za interese samega dolžnika. Ob tem, ko dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti do upnika, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi prvostopenjsko sodišče moralo pred odločitvijo v predhodnem postopku stečaja počakati na izid vložene tožbe, opr. št. VIII Pg 3111/2015 in na izid kazenske ovadbe proti dvema odgovornima oseba pri upniku.

13. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo postopek s tem, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika oziroma družbenika dolžnika. Takšna kršitev bi imela naravo relativne bistvene kršitve postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Da bi bila takšna kršitev podana, bi moral pritožnik konkretizirano opredeliti glede katerih relevantnih dejstev je bilo dolžniku na ta način onemogočeno dokazovanje v postopku pred prvostopenjskim sodiščem. Pavšalno pritožbeno zatrjevanje, da bi bivši zakoniti zastopnik dolžnika lahko potrdil svoje trditve, podane v ugovoru, naroku in dodatni vlogi, v tem smislu ne zadostuje.

14. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi pravilne ugotovitve o insolventnosti dolžnika pravilno uporabilo materialno pravo, ko je nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti o uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Op. št. (1): Glej tudi 18. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 653/15-176 z dne 5. 11. 2015. Op. št. (2): Glej vročilnico, pripeto k izpodbijanemu sklepu.