Jedro

Zgolj sklicevanje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je revident dne 8. 4. 2009 po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 1. 2007, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinskega urada L. z dne 3. 3. 2005, s katero je carinski organ prve stopnje v postopku naknadnega obračuna carinskega dolga tožeči stranki obračunal carinski dolg za tovorno vozilo, ki bi moralo biti uporabljeno z vstopom na carinsko območje le začasno, zaradi česar je bilo prvotno oproščeno uvoznih dajatev. Tovorno vozilo pa je bilo uporabljeno za notranji promet, zato je po 204. členu Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12.10.1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti nastal carinski dolg.

4. Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer: št. Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008, Ur. l. RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (na katero se sklicuje revident) je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Ker revident v reviziji niti ne zatrjuje niti ne obrazloži in niti ne dokazuje, da bi bil za njeno dovoljenost podan katerikoli izmed pogojev iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizija ni dovoljena. Zgolj sklicevanje na 2. točko drugega odstavka 83. člen ZUS-1, brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. V skladu z določilom prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določilom prvega odstavka 22. člena ZUS-1 tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.