Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta 20. 11. 2018 sklenila sodno poravnavo glede varstva in vzgoje ml. sina, njegovega preživljanja in stikov. Predlagateljica je 30. 6. 2020 vložila predlog za spremembo sodne poravnave zaradi spremenjenih okoliščin.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sodna poravnava, ki sta jo 20. 11. 2018 pred naslovnim sodiščem sklenila udeleženca, v III. točki spremeni tako, da mora nasprotni udeleženec od 13. 12. 2021 dalje plačevati za preživljanje mld. sina mesečno preživnino v višini 230 EUR (I. točka izreka). Predlog predlagateljice za preživnino, višji od 230 EUR mesečno, je zavrnilo (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da predlagateljici plača znesek 802,44 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). V IV. točki izreka pa je nasprotnemu udeležencu naložilo, da plača znesek 1.106,83 EUR na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kopru, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točke izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali sta sodišči prve in sodišče druge stopnje materialno pravilno uporabili določbo 101. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) s tem, ko je sodišče o stroških sodnega izvedenca, ki ga je predlagala le predlagateljica, odločilo po prostem preudarku, da jih nosi vsak udeleženec v 1/2, čeprav je bila med udeležencema glede stikov sklenjena sodna poravnava in sta se udeleženca v njej dogovorila, da vsak krije svoje stroške postopka, z obrazložitvijo, da je bil dokaz z izvedencem izveden v interesu obeh staršev, ter da mora posledično nasprotni udeleženec polovico vseh skupnih stroškov izplačati predlagateljici oziroma na transakcijski račun sodišča v delu, kjer so bili stroški v korist predlagateljice izplačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči? 2. Ali sta sodišči prve in sodišče druge stopnje zagrešili kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oziroma kršitev pravil pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, oziroma v povezavi s prvim odstavkom 33. člena ZNP-1 in četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 320. člena ZPP in prvim odstavkom 319. člena ZPP in pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec na transakcijski račun sodišča plačati 1/2 stroškov postopka po sklepu sodišča prve stopnje, oprostitve katerih predlagateljica v skladu z odločbo o brezplačni pravni pomoči ni bila upravičena, z utemeljitvijo, ker naj bi bil tak sklep sodišča prve stopnje, izdan v nasprotju z odločbo o brezplačni pravni pomoči, pravnomočen, na katerega so vezane tako stranke kot sodišče? 3. Ali sta sodišči prve in sodišče druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, to je 189. člen Družinskega zakonika (DZ) in 190. člen DZ, glede spremembe višine preživnine, ki naj bi, glede na minimalne pridobitne zmožnosti obeh udeležencev, po eni strani vključevala tudi stroške za nadstandardne potrebe otroka, ne pa tudi stroškov življenjskih potreb otroka, ko je ta na stiku pri nasprotnem udeležencu, ter posledično pravilno ugotovili preživninsko breme? 4. Ali sta sodišči prve in sodišče druge stopnje zagrešili kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, oziroma kršitev pravil pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP in 213. členom ZPP in pravilno uporabili materialno pravo s tem, ko je sodišče dohodke in premoženjske razmere nasprotnega udeleženca kot samostojnega podjetnika, ugotovilo na način, ki iz predloženih javnih verodostojnih listin o prihodkih (obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, bilance stanje in izkaza poslovnega izida), ne izhaja; glede dohodkov predlagateljice pa je brez pristnih listin ugotovilo, da prejema minimalno plačo? 5. Ali sta sodišči prve in sodišče druge stopnje v predmetnem primeru pravilno uporabili materialno pravo, to je 189. člen DZ, glede pridobitne zmožnosti in porazdelitve preživninskega bremena med obema udeležencema?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).