Jedro

V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje U 172/2006, ki jo je tožnik izpodbijal s pritožbo, izdana 12.1.2007, torej v času, ko je že veljal novi ZUS-1, zato se na podlagi določbe prvega odstavka 107. člena ZUS-1 glede pravnih sredstev zanjo uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnikov zoper sodbo istega sodišča U 172/2006-9 z dne 12. 1. 2007. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da s sodbo U 172/2006-9 z dne 12. 1. 2007 ni ugotovilo niti drugačnega dejanskega stanja niti ni spremenilo upravnega akta, zato po določbi 73. člena ZUS-1, ki ga je uporabilo na podlagi določbe prvega odstavka 107. člena ZUS-1, pritožba zoper to sodbo ni dovoljena.

3. Tožniki v pritožbi navajajo, da so tožbo vložili v času veljavnosti Zakona o upravnem sporu - ZUS, ki jim je zagotavljal številne procesne in materialne pravice, med drugim izvedbo javne glavne obravnave ter pravico podajati navedbe in dokazne predloge do konca naroka za glavno obravnavo. ZUS-1 s prehodnimi določbami posega v že pridobljene pravice tožnikov. Kršena so bila temeljna načela pravne države, enako varstvo pravic, pravica do sodnega varstva, pravica do javnosti sojenja in pravica do pravnega sredstva. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči njihove pritožbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče pred odločitvijo v zadevi prekine postopek in glede dopustnosti pritožbe pri Ustavnem sodišču vloži pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 107. člena in 73. člena ZUS-1. Priglašajo stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1. Ta v prvem odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča (prve stopnje) uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno. V 104. členu ZUS-1 je določeno, da se za postopke, ki so ob uveljavitvi ZUS-1 v teku, uporabljajo določbe starega ZUS, kolikor novi ZUS-1 ne določa drugače. 6. V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje U 172/2006-9, ki jo je tožnik izpodbijal s pritožbo, izdana 12. 1. 2007, torej v času, ko je že veljal novi ZUS-1, zato se na podlagi določbe prvega odstavka 107. člena ZUS-1 glede pravnih sredstev zanjo uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

7. Po določbi 73. člena ZUS-1 je pritožba dovoljena, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru je sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke, zato ne gre za situacijo iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1. Ker torej pritožba zoper tako sodbo po ZUS-1 ni dovoljena, je bilo to pravilno navedeno tudi v pravnemu pouku sodbe.

8. Tožniki so ne glede na pravilen pravni pouk v sodbi, s katero je prvostopno sodišče zavrnilo tožbo, zoper to vložili pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zoper prej navedeno sodbo po ZUS-1 pritožba ni dovoljena, je po presoji Vrhovnega sodišča z izpodbijanim sklepom vloženo pritožbo pravilno in zakonito zavrglo kot nedovoljeno ob pravilni uporabi 73. v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1. Prvostopenjsko sodišče je imelo za navedeno odločitev podlago v prvem odstavku 343. člena ZPP, po katerem predsednik prvostopenjskega senata nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom.

9. Skladnost določb prvega odstavka 73. člena ter prvega in drugega odstavka 107. člena ZUS-1 je presodilo že Ustavno sodišče in z odločbo U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 odločilo, da navedene določbe ZUS-1 niso v neskladju z Ustavo. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da niso podane zatrjevane kršitve ustavnih pravic zaradi uporabe navedenih določb ZUS-1 in tudi ni prekinilo postopka in vložilo pobude za oceno ustavnosti navedenih določb ZUS-1. 10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožniki na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka.