Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obnovitveni razlog se lahko nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. Ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se namreč ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa ZPP govori o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče).
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 18. 6. 2012 predlog tožene stranke za obnovo postopka zavrglo (I. točka).
Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da obnova postopkov v delu, ki se nanaša na postopek izrednega pravnega sredstva po 401. členu ZPP ni dopustna. Tožena stranka je predlagala obnovo pravnomočno končanega postopka, pri čemer ni izrecno predlagala samo obnove postopka revizije. Tožena stranka se je sklicevala na 401. člena ZPP in predlagala, da o obnovi odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sodišče bi moralo o obnovi odločiti po vsebini. Res je, da so se obnovitveni razlogi nanašali na postopek revizije, vendar je lahko (in verjetno tudi je) prišlo do izginotja pooblastila za revizijo na sodišču prve stopnje. Tožena stranka navaja, da bi moralo sodišče v takšni situaciji kot je predmetna, postopati po načelu analogije in uporabiti 401. člen ZPP. Edina možnost je, da se preveri utemeljenost predloga za obnovo glede na obnovitveni razlog. V kolikor bi stranki vzeli možnost obnove določenega dela postopka, vključno s postopkom revizije, potem bi kršili ustavne pravice do pravnega varstva. Sodišče v predmetni zadevi ne bi smelo odločati strogo formalno, temveč po načelu pravičnosti.
Tožena stranka podaja dopolnitev pritožbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka in navaja, da 1. odstavek 394. člena ZPP jasno določa, da se lahko predlaga obnova postopka, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo. Za navedeno pa mora biti izpolnjen eden od razlogov, ki jih 394. člen ZPP taksativno našteva. Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka navedla dokaze oziroma navedla, da bo še s tehtanjem dokazala, da je bilo reviziji priloženo pooblastilo. Napake se dogajajo, v sodnih postopkih pa je potrebno poiskati rešitve, da se napačne odločitve odpravijo ter zagotovi strankam pravice, ki jim jih daje Ustava. Zaradi zaupanja v pravo(sodje) je potrebno, da se zadeve obravnava tudi po načelu pravičnosti in materialne resnice.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v predmetni zadevi VIII Ips 233/2011 z dne 3. 4. 2011 zavrglo revizijo iz razloga, ker tožena stranka za vložitev izrednega pravnega sredstva ni predložila novega pooblastila, kot to sicer določa 2. odstavek 95. člena ZPP, zato je revizijsko sodišče na podlagi 5. odstavka 98. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP revizijo zavrglo. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 15. 5. 2012, da se predlog tožene stranke za obnovo postopka zavrže, pri čemer je ugotoviti, da je navedeni sklep postal pravnomočen.
Tožena stranka je s priporočeno poštno številko dne 16. 5. 2012 podala nov predlog za obnovo postopka, in v nadaljevanju še dne 24. 5. 2012 predlog za razpis obravnave in predložitev izjave priče, v kateri je navedla, da dostavlja izjavo priče A.A. ter da bo podatke o tehtanju priča predložila na obravnavi oziroma, da se v dokaznem postopku izvede tehtanje pošiljke zaradi preverjanja teže poslane pošiljke. Predsednica sodišča je z dopisom opr. št. ... z dne 19. 7. 2012 pozvala pooblaščenca nasprotne stranke odvetnika B.B., da sodišču sporoči ali je bila v pošiljki, s katero mu je bila vročena revizija v odgovor, morebiti priložena še kakšna listina ali pooblastilo pooblaščenega odvetnika C.C. za vložitev izrednega pravnega sredstva. Odvetnik B.B. je sodišče prve stopnje obvestil, da je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da je bilo dejansko reviziji priloženo tudi originalno pooblastilo tožene stranke, pri čemer je tudi dne 30. 6. 2011 sodišču osebno dostavil tako originalni izvod revizije kot tudi originalno pooblastilo tožene stranke za vložitev revizije z dne 27. 6. 2011 (s korekturo popravljen datum iz 19. 5. 2009) (list. št. 163).
Iz izpodbijanega sklepa z dne 18. 6. 2012 izhaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka iz razloga, ker ZPP zoper odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oziroma postopek, ki se vodi pred njim, ne predvideva obnove postopka, kar naj bi izhajalo iz 401. člena ZPP, ki določa le postopek obnove postopka v primeru, ko se predlog za obnovo nanaša edino le na postopek pred višjim sodiščem. Sodišče prve stopnje ocenjuje, da je glede na siceršnjo naravo instituta obnove postopka, ki je prav tako izredno pravno sredstvo, povsem logično, da se pravdni postopek lahko pravnomočno zaključi le na prvi ali drugi stopnji, pri čemer je Vrhovno sodišče Republike Slovenije tretja stopnja in je pristojno le za odločanje o (nekaterih) izrednih pravnih sredstvih, ki pa so dopustna le zoper pravnomočne sodne odločbe. Pritožbeno sodišče se z navedenim stališčem sodišča prve stopnje ne strinja in ocenjuje, da ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa govori ZPP o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče), v konkretnem primeru torej Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ker se nanaša obnovitveni razlog le na njegovo odločitev, ki pa je sicer nastala zaradi izključne napake sodišča prve stopnje, ki je kot že navedeno pomotoma poslalo originalno pooblastilo za vložitev revizije pooblaščencu nasprotne stranke.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na navedeno vsebinsko podan obnovitveni razlog po določilih 2. točke 394. člena ZPP, ki sicer določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi v primeru, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Glede na dejstvo, da je nesporno ugotovljeno, da je tožena stranka vloženi reviziji predložila tudi originalno pooblastilo za vložitev revizije z dne 27. 6. 2011, ki pa je bilo s strani sodišča prve stopnje pomotoma vročeno nasprotni stranki in je posledično navedenemu Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog za revizijo zavrglo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da toženi stranki zaradi očitne napake sodišča prve stopnje ni bila dana možnost obravnavanja vložene revizije in s tem obravnavanje na sodišču. ZPP v 1. odstavku 401. člena določa, da če se nanaša razlog za obnovo postopka edino le na postopek pred višjim sodiščem, pošlje predsednik senata sodišča prve stopnje po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo temu višjemu sodišču, da izda odločbo. ZPP pa v 400. členu določa, da po naroku za obravnavanje predloga izda predlog senata sodišča prve stopnje odločbo o predlogu, razen če se nanaša razlog za obnovo postopka izključno le na postopek pred višjim sodiščem (401. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za razlog, ki se nanaša izključno na postopek pred višjim sodiščem – revizijskim sodiščem. Pritožbeno sodišče se glede tolmačenja določila 401. člena ZPP sklicuje tudi na komentar dr. Udeta k 401. členu ZPP, kjer je zavzeto stališče, da: „Čeprav je tudi revizija izredno pravno sredstvo, se lahko obnovitveni razlog nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. V takem primeru bo predsednik senata poslal po predhodnem postopku in naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ki je odločalo o reviziji. V razveljavitvenem postopku bo lahko to sodišče razveljavilo svojo bivšo odločbo in jo nadomestilo z novo.“ Glede na to, da se v konkretnem primeru razlog za obnovo postopka nanaša izključno le na postopek pred višjim sodiščem (Vrhovno sodišče Republike Slovenije), pritožbeno sodišče meni, da tudi ni potrebno opraviti naroka za obravnavanje predloga, saj iz predložitvenega poročila in predložene listinske dokumentacije jasno in nedvoumno izhaja, da je prišlo do napake zaradi izključnega nepravilnega ravnanja sodišča prve stopnje, pri tem pa stranka v postopku ne more biti oškodovana zaradi nepravilnega ravnanja sodišča, saj bi sicer sodišče kršilo tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije.
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 6. 2012 razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 3. točke 365. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju moralo predlog za obnovo postopka predložiti v reševanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, pri čemer bo moralo v predložitvenem poročilu natančno navesti vse svoje dejanske ugotovitve, ki sicer delno izhajajo že iz predložitvenega poročila, ki ga je posredovalo sodišče prve stopnje pritožbenemu sodišču ob reševanju pritožbe.