Jedro

Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je izvedbo naroka izrecno zahtevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2019 (red. št. 16 spisa), zato nikakor niso bili podani pogoji za odločanje brez naroka iz prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP. Ker ga sodišče prve stopnje ni razpisalo, je tako izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Nadalje pa je prenagljen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi časovne oddaljenosti med obvestilom tožeči stranki o spornem prevzemu dolga družbe A., d. o. o.. s strani tožene stranke konce leta 2017 ter vložitvijo predloga za izvršbo zoper toženo stranko v tej zadevi marca 2019, slednjega ni mogoče šteti kot konkludentne privolitve tožeče stranke v smislu določb 427. člena OZ. Tožeči stranki namreč ni bil postavljen rok za privolitev v skladu s četrtim odstavkom 427. člena OZ, pri čemer je sodišče prve stopnje (kot smiselno izpostavlja pritožba) spregledalo, da je tožeča stranka trdila (in tudi hotela dokazati), da naj bi med pravdnima strankama skozi celotno leto 2018 potekala (ustna) komunikacija v zvezi z zatrjevanim prevzemom dolga v smeri, da je ta še vedno aktualen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 1.994,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2019 dalje do plačila ter ji povrniti njene izvršilne stroške v višini 158,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka v roku 8 dni dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 562,26 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je izvedbo naroka izrecno zahtevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 30.8.2019 (red. št. 16 spisa),1 zato nikakor niso bili podani pogoji za odločanje brez naroka iz prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP. Ker ga sodišče prve stopnje ni razpisalo, je tako izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.2 3

7. Nadalje pa je prenagljen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi časovne oddaljenosti med obvestilom tožeči stranki o spornem prevzemu dolga družbe A., d. o. o., s strani tožene stranke konce leta 2017 ter vložitvijo predloga za izvršbo zoper toženo stranko v tej zadevi marca 2019 slednjega ni mogoče šteti kot konkludentne privolitve tožeče stranke v smislu določb 427. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ).4 Tožeči stranki namreč ni bil postavljen rok za privolitev v skladu s četrtim odstavkom 427. člena OZ, pri čemer je sodišče prve stopnje (kot smiselno izpostavlja pritožba) spregledalo, da je tožeča stranka trdila (in tudi hotela dokazati), da naj bi med pravdnima strankama skozi celotno leto 2018 potekala (ustna) komunikacija v zvezi z zatrjevanim prevzemom dolga v smeri, da je ta še vedno aktualen. V primeru dokazanosti takšnih (med strankama spornih) okoliščin bi omenjeni argument pretrgane časovne zveze, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, izgubil oporo v dejstvih, v ospredje pa bi (lahko) stopilo predvsem vprašanje dejanske vsebine zaveze tožene stranke. Vsega tega sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in v zvezi s tem ni zaslišalo s strani tožnice predlaganih prič B. B. in C. C.,5 zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Zaradi zgoraj ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka namreč glede na njihovo naravo in obsežnost ne more odpraviti samo oziroma jih bo bistveno hitreje, lažje ter bolj ekonomično odpravilo sodišče prve stopnje. Prav tako utegne iti na podlagi zaslišanja navedenih prič ter pravdnih strank6 po pomenu in vsebini za praktično novo, v bistvenem dopolnjeno dokazno oceno iz 8. člena ZPP o celem sklopu dejstev in okoliščin glede spornega prevzema dolga, vse z neposrednim vplivom na končno odločbo, zato je smiselno in prav, da ugotovljene postopkovne kršitve odpravi in dokazni postopek dopolni prav sodišče prve stopnje, saj bosta posledično le tako strankama zagotovljeni pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, Ustava). Glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe, to je maja 2020, medtem ko se je postopek začel marca 2019, pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave).

9. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo izvesti narok, zlasti v zvezi z zgoraj izpostavljenimi dejstvi oziroma okoliščinami zaslišati navedeni priči in pravdni stranki ter nato o tožbenem zahtevku ponovno odločiti.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Gre za vlogo, vloženo v skladu s 452. členom ZPP, saj se je v konkretni zadevi postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št I Cp 3579/2010 z dne 25. 2. 2011). 2 Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti narok za glavno obravnavo ter odločiti na osnovi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja pravnih in dejanskih vidikov zadeve (4. člen ZPP). 3 Ureditev, da se glavna obravnava mora opraviti, če tako zahteva stranka (tudi če dejansko stanje ne bi bilo sporno), je v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pravica do ustne obravnave pred sodnikom je samostojna človekova pravica, ki jo zagotavljata 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 22. člen Ustave Republike Slovenije. Država ima določeno polje proste presoje, vendar pa načelno velja, da je ustna obravnava obvezna vsaj na eni stopnji, in sicer, če jo stranka zahteva (npr. odločbi Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-1135/17-12 z dne 21. 11. 2019 in opr. št. Up-135/19, U-I-37/19 z dne 5. 6. 2019, sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Göç proti Turčiji z dne 11.7.2002, N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 3. knjiga, str. 722, A. Galič, Pravica do izjavljanja in pravica do enakega obravnavanja v novejši praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten (PB), št. 1/2014, str. 77 ter A. Galič, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča, Uradni list Republike Slovenije, 2017, str. 63). 4 Načeloma gre sicer pritrditi materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje, da mora biti v primeru, ko upniku ni postavljen rok za privolitev v prevzem dolga, podana neka razumna časovna zveza med obvestilom o prevzemu dolga in privolitvijo vanj. Takšno stališče se je ob upoštevanju ureditve instituta prevzema dolga v Zakonu o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami, ZOR) in OZ izoblikovalo tudi v teoriji (npr. S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Uradni list SRS, Ljubljana 1984, 2. knjiga, str. 1304 ter M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 2. knjiga, str. 613). 5 Tožničin dokazni predlog za zaslišanje priče D. D. pa je prepozen (451. člen ZPP), saj ga je podala šele v drugi pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2019 (red. št. 16 spisa), čeprav je vse trditve o dejstvih, ki jih je želela dokazovati z zaslišanjem te priče, navedla že v prvi pripravljalni vlogi - dopolnitvi tožbe z dne 28. 6. 2019 (red. št. 11 spisa). 6 V zvezi z zgoraj izpostavljenimi dejstvi oziroma okoliščinami je toženec predlagal tudi svoje zaslišanje, zato bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati še obe pravdni stranki (257. do 263. člen ZPP; glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 626/2015 z dne 26. 8. 2015 ter sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 525/2016 z dne 10. 8. 2016 in opr. št. I Cpg 421/2019 z dne 26. 9. 2019).