11. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki jo zastopa Državno pravobranilstvo B. B., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 394/2003 z dne 7. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica je kot ukrep zavarovanja terjatve (1.646.695 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2002 do plačila) predlagala ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini na podlagi izvršilnega naslova - seznama zaostalih davčnih obveznosti. Sodišče je zavarovanje glavnice v celoti dovolilo, enako tudi glede zamudnih obresti od zneska 1.329.266 SIT, od preostalega zneska (317.429 SIT) pa je zavarovanje dovolilo le za zamudne obresti od vložitve predloga (tj. od 15. 10. 2002) dalje. Sodišče je ugotovilo, da slednji znesek predstavlja kapitalizirane zamudne obresti, od teh pa zamudne obresti tečejo šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper ta sklep zavrnilo. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je bil zahtevek za plačilo obresti v celoti utemeljen, in meni, da bi sodišče moralo upoštevati, da gre za davčno obveznost, torej pravno razmerje javnopravne narave, ne pa za obligacijskopravno razmerje. Navaja še, da izvršilno sodišče ne bi smelo poseči v izvršilni naslov. To naj bi bilo v nasprotju s 158. členom Ustave glede pravnomočnosti. Meni, da je izpodbijani sklep očitno napačen in arbitraren ter s tem v nasprotju z 22. členom Ustave.

2.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

3.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico.

Pritožnica namreč nasprotuje odločitvi sodišča, ki je zamudne obresti od zneska 317.429 SIT priznalo le za čas od dne 15. 10. 2002, medtem ko sama meni, da bi ji obresti od tega zneska morale biti priznane za čas od 17. 4. 2002. Zadeva očitno nima takšnega pomena, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

4.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj (npr.vprašanja teka zamudnih obresti od neplačanih zamudnih obresti iz seznama zaostalih davčnih obveznosti), pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena.

Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger