Jedro

Na objektivni videz nepristranskosti je treba zlasti paziti na majhnih sodiščih in v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbujati dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

Izrek

Za postopek v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, mag. A. A., je dne 16. 5. 2022 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi I Kr 72006/2021, v kateri je oškodovanka kot tožilka B. B. zoper obdolžena C. C. in D. D. vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika. V predlogu navaja, da je obdolžena C. C. okrožna sodnica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, pri čemer se prostori Okrožnega in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu nahajajo na istem naslovu. Gre za manjši sodišči s pretežno skupnimi prostori, kjer se sodniki vsakodnevno srečujejo, zaradi česar meni, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in drugih utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Višjemu sodišču predlaga, da za obravnavanje predmetne zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče s svojega območja.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da poznanstva med sodniki oziroma delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.1 Vendar pa mora sodišče po ustaljeni sodni praksi tako slovenskih sodišč in kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.2 To pomeni, da mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti, paziti, da je zagotovljen tudi objektivni videz nepristranskosti sojenja. Nepristranskost sodnikov je tako potrebno ocenjevati tudi po zunanjem izrazu oziroma po tem, kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Na objektivni videz nepristranskosti je treba zlasti paziti na majhnih sodiščih in v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbujati dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.3

5. Glede na navedeno po oceni višjega sodišča okoliščine konkretnega primera, ko je obdolžena C. C. zaposlena kot okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu in da si slednje z Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu deli skupne prostore in se tako zaposleni medsebojno poznajo in vsakodnevno srečujejo, saj gre za manjši sodišči, nedvomno utemeljujejo zaključek, da gre ta takšne okoliščine, ki bi v očeh razumnega opazovalca utegnile okrniti zunanji videz nepristranskega (poštenega) sojenja, če bi se postopek vodil pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan naveden tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti iz prvega odstavka 35. člena ZKP.

6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu okrajne sodnice odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa ter za postopek v predmetni zadevi določilo Okrajno sodišče v Mariboru (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim.: odločbe Vrhovnega sodišča RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge. 2 Prim.: odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018. 3 Prim.: sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018.