Jedro

Dejstvo, da je toženec motil tožnikovo posest, predstavlja dokazno breme tožeče stranke.

Izrek

Pritožbo se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek v zvezi z motenjem tožničine posesti skupnih prostorov v hiši, ki naj bi ga toženec storil tako, da je prenesel tožničino kolo iz pritlične veže na podest prvega nadstropja. Toženi stranki je prisodilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 39.136,00 SIT.

Tožeča stranka se pritožuje proti navedenemu sklepu sodišča prve stopnje neposredno in po svojem pooblaščencu. Pooblaščenec v pritožbi navaja, da je tožnica lastnica stanovanjske hiše, s čimer je nesporno dokazan ekonomski interes za sodno varstvo. Poleg tega je tožnica izredno bolna, že več let invalidsko upokojena, hud sladkorni bolnik, tudi epileptik. Tožena stranka je očitno storila motilno dejanje, saj sta pravdni stranki solastnici hiše in tistega dne, ko je bilo storjeno motilno dejanje, v hiši ni bilo razen njiju nikogar. Sodišče je prezrlo priznanje tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je že večkrat prestavljala tožničino kolo. Pritožnica v laični pritožbi zatrjuje, da sicer ne more dokazati, da je prav toženec navedenega dne prenesel kolo iz skupne veže na podest. Potrebno pa je upoštevati, da je toženec že večkrat storil podobna dejanja in sta njegov brat in svak v takšnih primerih celo prinesla kolo nazaj v pritličje. Ker v hišo ni bilo vlomljeno in ker je za to dejanje motiviran samo toženec, je le on lahko motil tožničino posest. Predlaga tudi zaslišanje prič, ki so prenašale njeno kolo s podesta v pritličje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka motila njeno posest stvari. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da zgolj tožničino subjektivno prepričanje, da nihče drug ni motil njene posesti, ne more biti podlaga za ugotovitev, da je kolo prestavil prav toženec. Dejstva, da je toženec že predhodno prenašal sporno kolo, ni mogoče posploševati in šteti, da je že s tem dejstvom dokazano toženčevo motilno dejanje. Sodišče prve stopnje pa tudi z zaslišanjem predlaganih prič ne bi moglo zanesljivo ugotoviti vseh pravnorelevantnih dejstev, ker priče niso bile navzoče ob motilnem dejanju. Ker niso podani razlogi, ki jih tožnica zatrjuje v pritožbi in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (380. čl. v zvezi s 368. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).