Jedro

Toženka je tožnici dolgovala razlike v plači s pripadajočimi obrestmi. Toženka je tožnici še pred vložitvijo tožbe najprej plačala razliko v plači, vendar brez obresti. Nato je plačala še del obresti, vendar po mnenju tožnice premalo. Zato je za razliko obresti tožnica vložila tožbo za plačilo 266,61 EUR in v sporu uspela za znesek 214,61 EUR (80,50 %), za znesek 52,00 EUR (19,50 %) pa in je tožbo umaknila. Iz navedenega izhaja, da je toženka dala povod za tožbo, saj pred vložitvijo tožbe tožnici ni plačala celotne terjatve. Ker pa je tožnica iz naslova sporne terjatve zahtevala preveč, je potrebno upoštevati, da je v pravdi le deloma zmagala.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek stroška postopka v višini 199,86 EUR zniža na znesek 142,86 EUR. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna plačati 33,37 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave toženki naložilo, da tožnici v 15 dneh plača 214,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2018 dalje do plačila in ji povrne stroške postopka v višini 199,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku izpolnitvenega roka. Sklenilo je, da se za znesek 52,00 EUR postopek ustavi.

2. Zoper sodbo v delu izreka o stroških postopka se pritožuje toženka iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka dala povod za tožbo, zaradi česar bi o stroških postopka moralo uporabiti 157. člen ZPP. Predstavlja razloge, zaradi katerih po njenem mnenju ni mogoče govoriti, da je dala povod za tožbo. Četudi sodišče prve stopnje ne bi sledilo takšni razlagi, bi moralo upoštevati, da je bil tožbeni zahtevek za plačilo 52,00 EUR neutemeljen in ga je tožnica umaknila po prejemu odgovora na tožbo. V tem primeru bi o stroških postopka moralo odločiti glede na uspeh v pravdi.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani izrek o stroških spremeni tako, da je tožnica dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške, podrejeno pa naj o stroških odloči upoštevaje uspeh strank v postopku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno, vendar zmotno uporabljeno materialno pravo.

6. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je toženka tožnici dolgovala razlike v plači s pripadajočimi obrestmi. Toženka je tožnici še pred vložitvijo tožbe najprej plačala razliko v plači, vendar brez obresti. Nato je plačala še del obresti, vendar po mnenju tožnice premalo. Zato je za razliko obresti tožnica vložila tožbo za plačilo 266,61 EUR in v sporu uspela za znesek 214,61 EUR (80,50 %), za znesek 52,00 EUR (19,50 %) pa in je tožbo umaknila. Iz navedenega jasno izhaja, da je toženka dala povod za tožbo, saj pred vložitvijo tožbe tožnici ni plačala celotne terjatve. Ker pa je tožnica iz naslova sporne terjatve zahtevala preveč, je potrebno upoštevati, da je v pravdi le deloma zmagala.

7. Iz navedenega izhaja, da pritožba neutemeljeno navaja, da toženka ni dala povoda za tožbo, saj tožnici glavnice s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ni v celoti plačala še pred vloženo tožbo. Od tožnice ni mogoče zahtevati, da bi toženki sporočala, da se z zneskom plačila ne strinja. Zato je pritožba v tej smeri neutemeljena.

8. Pritožba pa pravilno opozarja, da tožnica s tožbo ni v celoti uspela in da je zato pri odmeri pravdnih stroškov potrebno upoštevati doseženi uspeh in uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje določila Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.), tožnici pravilno odmerilo stroške v znesku 199,86 EUR (tožba 200 točk, vloga 150 točk, 2 % materialni stroški, sodna taksa 36,00 EUR), vendar je glede na 80,50 % uspeh v pravdi tožnica upravičena le do zneska 160,89 EUR.

Stroški toženke znašajo 93,64 EUR (odgovor na tožbo 200 točk, 2 % materialni stroški), glede na 19,50 % uspeh pa je upravičena do zneska v višini 18,26 EUR. Po medsebojnem pobotanju toženka dolguje tožnici 142,63 EUR.

10. Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s stroški postopka dejansko stanje pravilno ugotovilo, vendar zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremenilo tako, da se znesek 199,86 EUR zniža na znesek 142,86 EUR (5. alineja 358. člena ZPP, 3. točka 365. člena ZPP). V preostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, saj niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen, 1. točka 365. člena ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 154. in 155. člena ZPP in drugega odstavka 165. člena ZPP. Toženkini stroški postopka znašajo 117,00 EUR (250 točk za pritožbo, 2 % materialnih stroškov), glede na uspeh s pritožbo 28,52 % pa je upravičena do zneska 33,37 EUR. Tožnica pa sama krije svoje pritožbene stroške, saj odgovor na pritožbo ni bil potreben.