Jedro

Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera, naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Okoliščine primera so torej merilo, ki narekuje izbor metode vrednotenja uspeha stranke v pravdi, in ena od metod je tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini ter upoštevanje aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje (III. in IV. točka izpodbijane sodbe) spremeni tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka, v preostalem pa se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da mora tožniku plačati 3.992,40 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, določenih v I. točki izreka sodbe, in 1.055,13 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka) ter 886,06 EUR tožnikovih pravdnih stroškov nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu (IV. točka izreka). V presežku (glede 16.307,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2017) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2. Toženka se zoper odločitev o stroških pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da ji bo tožnik dolžan plačati 1.616 EUR; v IV. točki izreka pa znižanje stroškov 886,06 EUR na 295,35 EUR. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 154. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in napačno ugotovilo uspeh pravdnih strank. Med njima nikoli ni bila sporna odgovornost zavarovanca tožene stranke. Ker je bil sporen le soprispevek tožnika k nastali škodi, bi sodišče pri ugotavljanju uspeha pravdnih strank moralo upoštevati zgolj uspeh tožnika po višini zahtevka, ki znaša 20 %.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera, naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Okoliščine primera so torej merilo, ki narekuje izbor metode vrednotenja uspeha stranke v pravdi, in ena od metod1 je tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini ter upoštevanje aritmetične sredine obeh delnih rezultatov. To metodo je uporabilo sodišče prve stopnje in ugotovilo, da je tožnik po temelju uspel s 100 %, po višini pa z 20 % ter zaključilo, da je tožnikov uspeh v pravdi znašal 60 %, uspeh toženke pa 40 %. Ugotovilo je še, da so tožniku v postopku pred sodiščem prve stopnje nastali pravdni stroški v višini 3.075,50 EUR, toženi stranki pa pravdni stroški v višini 2.951,33 EUR. Tožniku je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbama Bpp 45/2020 in Bpp 195/2021 za plačilo stroškov izvedencev A. A. (579,72 EUR) in B. B. (897,05 EUR), stroške sodnih izvedencev C. C. in D. D. pa je krila toženka.

6. Pritožnica utemeljeno opozarja, da temelj tožbenega zahtevka v postopku ni bil sporen, kar je navedla že v odgovoru na tožbo (list. št. 8).2 Sporen je bil namreč le prispevek tožnika k nastali škodi oziroma k njenemu obsegu (ker naj ne bi bil pripet z varnostnim pasom), torej obseg škode, za katerega odgovarja toženka. Glede na to, da temelj škodnega dogodka ni bil sporen, je sodišče prve stopnje pri odločanju o uspehu pravdnih strank zmotno uporabilo določbo 2. odstavka 154. člena ZPP, ko je ločeno upoštevalo uspeh tožnika po temelju zahtevka in ločeno po višini. Tožnik je s svojim zahtevkom (kljub zavrnitvi teze toženke, da je k obsegu škode prispeval, ker ni uporabil varnostnega pasu) uspel z 20 %. Ob tem je stroške izvedenca cestno prometne stroke C. C. in izvedenca medicinske stroke D. D. krila toženka, tožnik pa je bil na podlagi odločb Bpp oproščen plačila stroškov izvedencev travmatološke in psihiatrične stroke. Sicer so pravdnima strankama po višini nastali približno enaki stroški postopka. Opisane okoliščine po presoji pritožbenega sodišča na podlagi 2. odstavka 154. člena ZPP utemeljujejo odločitev, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške.

7. Ker je pritožba delno utemeljena, ji je višje sodišče na podlagi 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP delno ugodilo in izpodbijani sklep v III. in IV. točki izreka sodbe spremenilo tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške. V preostalem delu (v katerem se toženka zavzema za to, da ji mora pravdne stroške povrniti tožnik) je pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Toženka je s pritožbo zoper stroškovno odločitev uspela le delno, pri čemer se je pritožila zgolj zoper odločitev o akcesorni terjatvi (stroškovni odločitvi). Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 154. člena ZPP upoštevaje delni uspeh toženke odločilo, da stroške pritožbenega postopka krije sama.

1 Ki jo sodna praksa tudi sicer vse bolj opušča (prim. sklep VSL I Cp 1489/2021), a še dopušča (prim. sklepi VSL II Cp 1308/2020, II Cp 1770/2014), kadar je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov (prim. sklepa VSL II Cp 3142/2016 in I Cp 1489/2021). 2 Pri odškodninski tožbi spada v postopek odločanja o temelju odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske odgovornosti. Tožena stranka odškodninski odgovornosti svojega zavarovanca za prometno nezgodo ni oporekala.