Jedro

Dolžniku ni uspelo dokazati, da je z materjo mld. upnika sklenil sporazum, da se preživnina za mld. upnika v času dolžnikove bolezni zniža. Iz potrdila, ki ga prilaga in ki ga je mati mld. upnika potrdila s podpisom, izhaja le, da je od dolžnika prejela znesek 52.000,00 SIT.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je s sklepom dolžnikov ugovor kot neutemeljen zavrnilo, zaradi delnega umika izvršilnega predloga ustavilo postopek na račun stroškov, zakonitih zamudnih obresti in dela glavnice v znesku 62.000,00 Sit, ugotovilo, da se izvršba nadaljuje za glavnico v znesku 65.230,51 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.9.1993 do plačila ter nadaljne izvršilne stroške odmerilo na 3.000,00 SIT.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb ZPP in ZIP. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bil prepričan o tem, da je bil sklenjen dogovor med njim in materjo ndl. upnika, da se preživnina v času dolžnikove bolezni zniža. Ostale tekoče obveznosti bo takoj poravnal. Ko je dolžnik izvedel, da dogovor ne velja , je na sodišču takoj vložil prošnjo za znižanje preživnine, ki ji je sodišče ugodilo. Pojasnjuje, da mld. upnika ni videl že od leta 1986, v novem zakonu pa so se rodili trije otroci in glede na dohodke težko živijo.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik se tudi v pritožbi sklicuje na "dogovor", ki ga naj bi sklenil z materjo ndl. upnika. Vendar je iz potrdila z dne 27.5.1992, ki ga je zakonita zastopnica mld. upnika potrdila s podpisom, razvidno le, da je prejela od dolžnika znesek 52.000,00 SIT.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v preživninskih zadevah med strankama ni možen nikakršen dogovor o znižanju preživnine, saj bi bil tudi tak dogovor mogoč. Nesporno pa v konkretni zadevi ni prišlo do sporazuma med dolžnikom in materjo mld.

upnika, da se določena preživnina za mld. upnika za čas dolžnikove bolezni zniža, oziroma vsaj dolžniku tega ni uspelo dokazati.

Pritožnik trdi, da je pri sodišču vložil tožbo za znižanje preživnine ter da je sodišče dolžnikovo preživninsko obveznost do mld. sina znižalo. Za svoje trditve pa ne ponuja nikakršnega dokaza. V kolikor je dolžnik res uspel s tožbo za znižanje preživnine, bo lahko na podlagi pravnomočne sodbe z nasprotno izvršbo (59. čl. ZIP) zahteval nazaj tisto, kar je bilo v tem izvršilnem postopku preveč plačano.

Sklicevanje na dejstvo, da dolžnik sina ni videl že od leta 1986, ni pravno pomembno za odločitev v konkretni izvršilni zadevi. Stike z otrokom pa bo lahko dolžnik uredil na pristojnem centru za socialno delo (106. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik dne 3.11.1993 plačal upniku znesek 64.000,00 SIT. Za ta znesek bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka na podlagi upnikovega predloga (listovna št. 22) izvršbo utesniti, medtem pa ima dolžnik tudi možnost, da dokaže, da je bila njegova preživninska obveznost do mladoletnega sina K. znižana. Izpodbijani sklep pa je glede na dan odločanja pravilen in zakonit. Pritožbeni razlogi niso podani, prvostopno sodišče pa tudi ni zagrešilo kršitev iz II. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih dolžnik ni zaznamoval.