Jedro

Trditveno in dokazno breme stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli.

Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 14.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2011 dalje (točka I. izreka izpodbijane sodbe). Hkrati je ugotovilo neobstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke v višini 28.464,00 EUR (točka II. izreka sodbe). Posledično je obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. VL 75699/2011 z dne 1. 6. 2011 v prvem odstavku izreka v celoti, v tretjem odstavku pa glede izvršilnih stroškov v višini 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2011 dalje, medtem ko je v presežnem delu stroškovni zahtevek glede izvršilnih stroškov zavrnilo (točka III. izreka). Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.705,14 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV. Izreka)

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka iz 2., 7., 212. in 214. člena ZPP in kršitve ustavnega procesnega jamstva iz 22. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da ugotovi tudi obstoj terjatve tožene stranke ter po pobotanju vzajemnih terjatev tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno temu pa je predlagala, da izpodbijano sodbo s sklepom razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v tej pravdi od tožene stranke uveljavlja plačilo neplačanega dela izstavljenega računa št. 100665 z dne 13. 12. 2010, s katerim je tožeča stranka obračunala 80 % del za izdelavo geološko geotehničnega elaborata ceste G2-102/1038 Bača – Dolenja Trebuša (št. poročila 9206B/10) in elaborata dimenzioniranja voziščne konstrukcije iste ceste (št. 9206A/10).

6. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožeča stranka po naročilu tožene stranke oktobra 2010 izdelala naročeni elaborat in načrt, kakor tudi, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka 80 % dogovorjenega zneska plačala v roku 30 dni po prejemu prve situacije, preostalih 20 % pa po opravljeni reviziji in končni situaciji. V decembru 2010 je tožeča stranka izstavila vtoževani račun na podlagi situacije št. 1 z dne 25. 11. 2010. Tožena stranka je deloma plačala račun v znesku 7.654,11 EUR, medtem ko je znesek 14.000,00 EUR ostal neplačan. 22. 4. 2011 je recenzent I. Š. izdelal recenzijski poročili za elaborat in načrt, v katerih je ugotovil določene pomanjkljivosti. Po dopolnitvi elaborata in načrta pa je recenzent 11. 6. 2012 podal izjavo, da sta oba dokumenta dopolnjena v skladu z njegovimi pripombami in zahtevami.

7. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče sklepalo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj je štelo kot pavšalne ugovore tožene stranke, da tudi dopolnjena elaborat in načrt nista ustrezna. Ker tožena stranka ni navajala, kdaj je te napake ugotovila in jih grajala, tudi ni upravičeno sklicevanje tožene stranke na odstop od pogodbe.

8. Tožena stranka s pritožbo konkretizirano ne izpodbija dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki se nanašajo na pogodbeno dogovorjene pogoje plačila naročenega dela tožene stranke tožeči stranki, kot izhajajo iz naročilnice št. 7/2010 z dne 15. 6. 2010 (priloga A2). Tožena stranka se je zavezala, da bo tožeči stranki opravljena dela plačevala po situacijah, tako da bo 80 % opravljenih del plačala še pred končno situacijo, razliko v višini 20 % pa šele po opravljeni reviziji in končni situaciji. Iz izstavljenega računa št. 100665 z dne 13. 12. 2010 (priloga A5) in priložene situacije št. 1 je razvidno, da je tožeča stranka v prvi situaciji obračunala 80 % vseh opravljenih del po naročilu tožene stranke. Glede na takšen dogovor se tožena stranka ne more sklicevati na nezapadlost tega računa v povezavi z ugotovitvami revizije, ki je bila očitno predvidena po izstavitvi situacije, s katero so obračunana opravljena dela tožeče stranke. Tožena stranka pri tem z ničemer ni prerekala obsega in vrednosti posameznih postavk opravljenega dela, ki jih je tožeča stranka vključila v prvo začasno situacijo.

9. Pretežni del pritožbenih navedb se nanaša na zatrjevano materialnopravno zmotno presojo prvostopenjskega sodišča, da naj bi bili ugovori tožene stranke v zvezi z nepravilnostmi izpolnitve tožene stranke prepavšalne in nekonkretizirane. Tožena stranka se je na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke sklicevala tako pri utemeljevanju nezapadlosti terjatve, kakor tudi pri uveljavljanju pravice do odstopa od pogodbe ter pri utemeljevanju nasprotne terjatve v zvezi z uveljavljanjem pobotnega ugovora. Pritožbeno sodišče pri tem ocenjuje, da so takšni pritožbeni očitki neutemeljeni.

10. Tožena stranka v pritožbi izpostavlja njeno trditev v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna ter nadaljnjo trditev, da …. se pri gradnji objekta vseskozi kaže drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov tožeče stranke, zaradi česar so izvajalci prisiljeni naročati dopolnitve geoloških elaboratov in poročil, tožena stranka pa mora posledično svoj projekt vseskozi popravljati. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da bi moralo prvostopenjsko sodišče šteti takšne navedbe za ustrezno substancirane, kakor tudi, da bi v posledici neprerekanja teh navedb s strani tožeče stranke prvostopenjsko sodišče moralo ta dejstva šteti za priznana v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP.

11. Vsaka stranka mora v pravdnem postopku navesti dejstva, na katere opira svoje zahtevke in ugovore in predlagati dokaze za dokazovanje teh dejstev (prvi odstavek 7. člena ZPP). Takšno trditveno in dokazno breme pa stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli. Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov. Ob tako nekonkretiziranih navedbah se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na domnevo priznanja relevantnih dejstev s strani tožeče stranke.

12. Ker tožeča stranka ni uspela na konkretizirani ravni utemeljiti nepravilnosti v izpolnitvi tožeče stranke, je neutemeljeno pritožbeno izpodbijanje sklepanja prvostopenjskega sodišča o neizkazanih razlogih za odstop od pogodbe. Zgolj trditve, da elaborata tudi po prestani drugi reviziji še vedno nista uporabna za namen, za katerega je tožena stranka naročila, temu ne zadoščajo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da za odstop od pogodbe, kot ga je tožena stranka uveljavljala v pripravljalnem spisu z dne 28. 8. 2013, ni izkazane pravne podlage.

13. Ker tožena stranka ni konkretizirano opredelila napake v izpolnitvi tožeče stranke, se že iz tega razloga izkaže kot pravilna presoja prvostopenjskega sodišča tudi glede neutemeljenosti pobotnega ugovora tožene stranke, s katerim je v pobot uveljavljala škodo, ki naj bi toženi stranki nastala v posledici napak v izpolnitvi tožeče stranke. Ker tožena stranka te predpostavke odškodninske odgovornosti ni izkazala, se pritožbenemu sodišču niti ni potrebno izrekati glede vprašanja, ali gre v konkretnem primeru pri škodi, ki naj bi nastajala toženi stranki v poslovnem odnosu z njenimi naročniki, dejansko za refleksno škodo, za katero tožena stranka ne bi morala izkazovati predpostavk, ki veljajo za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov za škodo na stvari sami.

14. Iz pravno zmotnih ocen pritožnice v pritožbi, da bi glede na podane trditve tožene stranke sodišče moralo šteti kot del dejanske podlage trditve tožene stranke o napakah v izpolnitvi tožeče stranke, se izkaže kot neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče kršilo ustavno procesna jamstva iz 22. člena Ustave RS. Ker se tožena stranka v pritožbi sklicuje na pravico do kontradiktornega postopka, je ob tem potrebno opozoriti, da je bila tožena stranka s strani tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 20. 9. 2013 izrecno opozorjena na nejasnost stališč tožene stranke. Očitno pa je tožena stranka vztrajala pri pavšalnih ugovorih in pri svojem zmotnem stališču o neprerekanosti njenih navedb s strani tožeče stranke.

15. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na nezapadlost terjatve tožeče stranke v posledici zatrjevanega dejstva, da tožena stranka prve situacije oziroma elaboratov tožeče stranke ni nikoli potrdila. Pravdni stranki sta pogoje zapadlosti obveznosti plačila tožene stranke uredili v pisni naročilnici z dne 15. 6. 2010. Teh pogojev ni mogoče razumeti drugače, kot da se je tožena stranka zavezala, da bo del opravljenih del plačala še pred izpolnitvijo celotnega naročila in končnim obračunom. Neutemeljen je pritožbeni očitek arbitrarnosti sodišča, ko se je smiselno sklicevalo na določila Posebnih gradbenih uzanc, ki urejajo razmerje med naročniki in izvajalci del pri izvajanju del na gradbenih objektih. Sodišče je pri tem uporabilo zgolj razlagalno metodo za razlago pogodbe med pravdnima strankama, ki vsebuje pojme (situacije), ki se običajno ne uporabljajo v podjemnih pogodbah. Ker pa je v konkretni situaciji tožeča stranka vsa obračunana dela zajela že v prvi situaciji, je za presojo nastanka obveznosti tožene stranke v višini vtoževanega računa zadostna že povsem jasna določitev zapadlosti, kot izhaja iz same naročilnice, to je v 30 dneh po izstavljeni situaciji. Ob tem, ko tožena stranka posameznim postavkam iz situacije konkretizirano niti ni nasprotovala, temveč je del računa celo poravnala, se tudi pritožbeno sklicevanje na nepotrditev prve situacije izkaže za nerelevantno.

16. Glede na pogodbeno dogovorjene pogoje plačila se izkaže za nerelevanten tudi pritožbeni očitek, da se je tožeča stranka sklicevala na predložitev popravljenih elaboratov, ki nosijo datum 10. 6. 2011, torej šele šest mesecev po izdaji računa. Ker se je tožena stranka z izdano naročilnico zavezala, da bo opravljena dela tožeče stranke v pretežnem delu poravnala v roku, vezanem na izstavitev situacije, kasnejše odpravljanje pomanjkljivosti s strani tožeče stranke na podlagi revizijskega poročila na zapadlost obveznosti tožene stranke ne vpliva.

17. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek oziroma da je citirani izrek III. točke izpodbijane sodbe bolj neugoden od zahtevka, ki ga je postavila tožeča stranka. Ker je bil dovolilni del sklepa o izvršbi (drugi odstavek izreka sklepa o izvršbi z dne 1.6.2011) razveljavljen že na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. VL 75699/2011 z dne 27. 6. 2011, je zmotno sklepanje pritožnice, da bi se lahko izvršilni postopek nadaljeval že na podlagi odločitve prvostopenjskega sodišča o tem, da ostane v veljavi kondemnatorni del sklepa o izvršbi.

18. Upoštevaje navedene razloge pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno sklepalo na utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

19. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka namreč s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.